V spomin na skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ, ki so jih leta 1992 izbrisali iz registra stalnega prebivalstva, je bil danes v ljubljanskem Centru Rog odprt Park izbrisanih in v njem razgrnjeno spominsko obeležje v obliki črke Ć. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića obeležje opozarja na dogodek, ki se ne bi smel nikoli več ponoviti.
Na dvorišču nekdanje tovarne Rog v Ljubljani v Parku izbrisanih so danes odkrili obeležje izbrisanim, ki bo opominjalo na trpljenje, ki so ga prestali. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva februarja 1992 je namreč skoraj 25.700 pripadnikov nekdanje SFRJ ostalo brez večine pravic, ki jih prinaša stalno prebivališče.
Več nevladnih organizacij opozarja, da naši državi v 31 letih še zdaleč ni uspelo v celoti rešiti problematike. Poleg tega ocenjujejo, da nizke odškodnine niso nadomestilo za izgubljene zaposlitve, delovno dobo, možnosti za izobraževanje in odkupe stanovanj. Na pobudo Amnesty International Slovenije in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in ob podpori Centra Rog je dvorišče nekdanjega Roga postalo Park izbrisanih. Spominsko obeležje v parku je zasnovano v obliki zgornjega dela črke ć.
“Ohranjanje spomina pomeni tudi graditi državljansko hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo. S Parkom izbrisanih in obeležjem v obliki Ć pa se želimo tudi pokloniti izbrisanim in njihovemu neumornemu boju in pogumu,” je na prireditvi dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Lani se je takratni predsednik republike Borut Pahor sicer opravičil za izbris. “Z opravičilom predsednika Pahorja v imenu države ob 30. obletnici izbrisa se je simbolno zaključilo obdobje zanikanja in relativizacije izbrisa, danes pa kolektivni spomin dobiva svoj simbol in svojo podobo,” je še povedala Posel. Vlado je v nagovoru pozvala, naj k izbrisu pristopi celovito, naj poskrbi za ohranjanje spomina in naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.
Na prireditvi je spregovorila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je omenila, da je ustavno sodišče ravno danes objavilo odločbo, v kateri je poudarilo, da pri izvrševanju pravic izbrisanim ni dopustno postavljati previsokih birokratskih zahtev in ovir. “Naj se tukaj gradi zavest, da je potrebno vsakič, ko prihaja do mraka pred temo, ko začenjamo drveti ali pa se plaziti proti kršitvam človekovih pravic, reagirati odločno in se neomajno postaviti na stran človekovih pravic. Če je taka krivica storjena enemu izmed nas, je storjena vsem nam,” je v svojem govoru dejala ministrica za pravosodje.
Direktorica centra Rog Nataša Zamida je pojasnila, da je Park izbrisanih v celoti dostopen javnosti, obeležje pa ni le spomenik, ampak gre za predmet urbane opreme. “Gre za obeležje, ki je namenjeno temu, da ga uporabljamo, da lahko nanj otroci splezajo, da se lahko ob njem fotografiramo, da ni ne preveliko ne premajhno, da se ob njem vsi v parku počutijo dobro,” je naštela.
Ljubljanski župan Zoran Janković pa je dejal, da je izbris največja tragedija samostojne Slovenije, taka krivica pa se ne sme nikoli več ponoviti.
Odprtja obeležja so se danes udeležili tudi številni izbrisani. Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak je dejal, da je odprtje spomenika zgodovinski dogodek. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević pa je povedal, da izbrisani spomenika ne sprejemajo kot opravičilo, ampak kot opomin “sedanjim in bodočim oblastem in sedanjim in bodočim generacijam, da se kaj takega ne zgodi več”.
Prireditev sta povezovala izbrisana Katarina Keček in otrok izbrisanih Ratko Stojiljković. Keček je dejala, da spomenik ne rešuje nobenih težav, je pa obliž na “krvavo rano izbrisanih”. Stojiljković pa je dejal, da se je kot otrok izbrisanih od leta 1992 soočal z institucionalnim rasizmom, ki še danes pušča močan odtis na našem šolskem in družbenem sistemu. Odkritja spomenika so se danes med drugim udeležili tudi prvi predsednik republike Milan Kučan, svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar ter ljubljanski podžupani in mestni svetniki.
Nekdanja slovenska skupščina je ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991 sprejela več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o tujcih in o državljanstvu. V skladu s slednjim so morali državljani drugih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za tiste, ki tega niso storili, je 26. februarja 1992 začel veljati zakon o tujcih in država jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.
DZ je zaradi ustavnih odločb iz let 1999 in 2003 oktobra 2003 sprejel t. i. tehnični zakon o izbrisanih, ki jim je omogočal prejetje odločb o priznanju stalnega prebivanja v Sloveniji. A ker je zakon leta 2004 padel na referendumu, so jim odločbe začeli izdajati neposredno na podlagi ustavne odločbe.
Pirc Musar vladi posredovala zakonske spremembe, ki urejajo status izbrisanih
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je vladi posredovala predlog spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Predlog ureditve statusa izbrisanih temelji na izhodišču, da mora biti dovoljenje za stalno prebivanje dostopno vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
Predlog so pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije. Predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2.000 posameznikov in posameznic.
Predlagatelji so v predgovoru predloga, ki so ga posredovali premierju, zapisali, da je treba dovoljenje brez kakršnih koli dodatnih pogojev izdati vsaki izbrisani osebi, ki za dovoljenje zaprosi.
Dodali so, da ukrep povrnitve statusa ne sme biti časovno omejen, upravičenci za status pa zanj lahko zaprosijo kadarkoli. Brezpogojno mora biti omogočeno tudi združevanje družin, otroci izbrisanih, ne glede na čas in kraj rojstva pa morajo biti pri urejanju statusa izenačeni z izbrisanimi.
“Nujno in pravično je, da slovenske oblasti nemudoma sprejmejo zakonske ukrepe, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se sem še mogli vrniti, omogočili vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, potencialno pa tudi do odškodnine ter drugih nujnih ukrepov,” so še zapisali.
