Vlada je potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Predlog prinaša mnoge novosti, tudi pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Pojasnjujemo podrobnosti.
Vlada je minuli teden potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Prinaša mnoge novosti, tudi pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih.
Kdaj bo zakon začel veljati?
Vlada je potrdila besedilo zakona, ki mora zdaj skozi parlamentarni postopek. Zakon bo začel veljati po tem, ko bo potrjen v državnem zboru. Po napovedih ministra Darja Felde naj bi se to zgodilo v prihodnjih mesecih, tako da se bodo spremembe predvidoma začele izvajati s prihodnjim šolskim letom, torej 2024/25.
Kaj je razširjeni program in kakšne spremembe se obetajo?
V razširjeni program zdaj sodijo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti. “Vse to se preoblikuje z izvajanjem vsebin s področja gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje in vseživljenjskega učenja oziroma ‘učenja učenja’,” je pojasnil minister.
Šole bodo ta program lahko izvajale pred začetkom pouka ali po njem. Če bodo v program vključeni vsi učenci v razredu, pa tudi med poukom. Šole bodo še naprej morale razširjeni program za prvošolce zagotoviti pred poukom, za učence od 1. do 5. razreda pa po pouku. “Šola je učencem 1. razreda dolžna ponuditi omenjene vsebine pred poukom in po njem. Tako da se otrokom zagotovi strukturirano varstvo,” je še dodal minister Felda.
Učenci se v razširjeni program vključujejo prostovoljno, vsebine pa se ne bi ocenjevale. V praksi to pomeni, da se tudi neobvezni izbirni predmeti po novem ne bodo ocenjevali.
Kakšne spremembe prinaša zakon glede tujih jezikov?
Novela zakona uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Med poskusnim uvajanjem tujega jezika, ki so ga izvedli v preteklih letih, se je izkazalo, da se je že v šolskem letu 2016/2017 k pouku tujega jezika vključilo več kot 92 odstotkov prvošolcev, nato pa se je delež še povečal.
Prvi tuji jezik bo lahko angleščina ali nemščina. Sprva je predlog zakona predvideval tudi uvedbo obveznega drugega tujega jezika, vendar tega zdaj med rešitvami ni. Zakaj je obvezni drugi tuji jezik izpadel iz zakona? “Za to ni bilo dovolj soglasja. To ne pomeni, da tega ne bo, ampak je potreben dodaten premislek,” je povedal minister.
Kakšne so spremembe pri nacionalnem preverjanju znanja?
Po sedanji zakonodaji se NPZ opravlja ob koncu 6. in 9. razreda osnovne šole. Novi zakon uvaja NPZ tudi za učence 3. razreda, obenem pa umešča možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja.
Trenutno lahko srednje šole upoštevajo rezultate NPZ iz 9. razreda samo v primeru, da ima več na njihovo šolo vpisanih devetošolcev popolnoma enako število točk, ki se seštejejo iz ocen.
Ali se bo tudi NPZ iz 3. in 6. razreda štel za vpis v srednjo šolo?
Ne, upošteval se bo le NPZ iz 9. razreda.
Kolikšen delež bodo pri vpisu v srednjo šolo pomenile ocene in kolikšen delež NPZ?
Da bi NPZ lahko upoštevali pri vpisu, bo morala vlada poleg omenjenega zakona o osnovni šoli spremeniti tudi zakonodajo, ki zadeva srednje šole. V tej bo določeno, kolikšen del bodo pri vpisu v srednjo šolo pomenile ocene in kolikšen del NPZ (se bo pa zagotovo upoštevalo oboje). Po ministrovih besedah se bodo o tem še pogovarjali z ravnatelji srednjih šol in drugimi strokovnjaki.
Delež bo določen z zakonom in ne bo odvisen od posamezne srednje šole. To pomeni, da bodo tisti, ki se bodo s 1. septembrom 2024 vpisali v deveti razred, vedeli, da bodo morali opravljati NPZ ob koncu šolskega leta.
Kakšne spremembe se obetajo pri šolanju na domu?
S spremembami zakona želijo na ministrstvu zagotoviti, da bodo imeli šolarji, ki se izobražujejo na domu, enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda.
Starši bodo po spremembi zakona prav tako morali napovedati izobraževanje na domu do 16. avgusta in ne do 31. avgusta za prihodnje šolsko leto.
Uvaja se tudi možnost prekinitve izobraževanja na domu med šolskim letom (in s tem vključitev učenca v izobraževanje na šoli). Novost je tudi ta, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile.
Kakšne spremembe se obetajo za učence s posebnimi potrebami?
Sprememba zakona uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih.
Omogoča tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost podaljšanja statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Zakon tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je do sedaj urejena zgolj s pravilniki. Ureja se možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje