V največji vladni stranki Gibanje Svoboda napovedujejo, da se bodo pokojnine ta mesec redno uskladile za približno pet odstotkov. Natančna višina uskladitve bo sicer znana v četrtek.
Pokojnine se bodo v tem mesecu redno uskladile za približno pet odstotkov, napovedujejo v Gibanju Svoboda, kjer zagotavljajo, da je skrb za upokojence med njenimi pomembnimi nalogami. Natančna višina uskladitve bo sicer znana v četrtek, ko bo o njej na seji odločil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V Gibanju Svoboda so v današnjem sporočilu za javnost tudi spomnili na več ukrepov, ki so že bili izvedeni za pomoč različnim skupinam, tudi upokojencem. Boja proti draginji so se lotili na sistemski ravni najprej z regulacijo cen električne energije, ki je znižala stroške vsem gospodinjstvom. Kasneje je DZ sprejel zakon za znižanje davka na dodano vrednost na energente, pred kratkim pa je vlada z uredbo oblikovala tudi variabilni del cene toplote daljinskega ogrevanja v krajih, kjer so bile cene za gospodinjstva nevzdržne, so našteli.
Prav tako je bil za pomoč v boju proti draginji sprejet enkratni energetski dodatek, do katerega so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, kar vključuje tudi upokojence.
Ker so upokojenci v času visoke inflacije poleg nižjih stroškov potrebovali za dostojno preživetje nemudoma tudi višje prihodke, je državni zbor na predlog vlade novembra sprejel zakon o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev zvišanja oskrbnin na področju socialnega varstva. V skladu z njim so bile novembra in decembra vsem upokojencem izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine.
Preberite še: Kakšne bodo pokojnine v letu 2023: januarja malo drugače, februarja poračun
Svoboda ustanavlja seniorsko organizacijo
Zakon je vključeval tudi ukrep za omejitev oskrbnin v domovih za starejše za največ 4,5 odstotka, s čimer se je vlada odzvala na napovedi domov o dvigu oskrbnin, ponekod tudi v višini do 20 odstotkov. Država je za ta ukrep namenila 13,2 milijona evrov.
Za položaj številnih starejših je bilo poleg tega po opozorilu stranke pomembno sprejetje novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila potrjena na novembrskem referendumu. Novela je po njihovem pojasnilu preprečila, da bi številni starejši, ki uporabljajo storitve dolgotrajne oskrbe, izgubili pravice do teh storitev. Po ocenah namreč kar 30 odstotkov zdajšnjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe sploh ne bi doseglo praga upravičenosti, če ne bi bila sprejeta novela, ki je izvajanje zakona preložila za eno leto.
Če novele ne bi bilo, bi jim bile z začetkom tega leta obstoječe pravice do dolgotrajne oskrbe praktično odvzete, kar pomeni, da bi bila njihova oskrba prepuščena svojcem in lastnim finančnim zmožnostim, so opomnili. Sprejetje novele je hkrati po njihovem pojasnilu omogočilo, da oblikujejo takšne rešitve, ki bodo izvedljive v praksi.
V Gibanju Svoboda so sicer začeli v okviru stranke ustanavljati tudi seniorsko organizacijo, da bodo starejši dobili dodatno priložnost za sodelovanje pri oblikovanju politik stranke, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Preberite še: Mi jo čakamo, sosedi jo imajo. Kaj so z dolgotrajno oskrbo naredili v Avstriji?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje