V veljavo stopa regulacija cen zemeljskega plina in elektrike ter znižanje DDV na večino energentov, ki jih Slovenci uporabljamo za ogrevanje, edina izjema je kurilno olje. Poslanci so potrdili še energetski vavčer za ranljive ter tudi pomoči za gospodarstvo in kmete. Na drugi strani še ni povsem jasno, kaj bo z regulacijo kurilnega olja in daljinske toplote.
Prihaja jesen, ki bo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov preizkušnja za marsikatero gospodinjstvo. Vlada poskuša ublažiti podražitve živil, prevoza in ogrevanja za gospodinjstva. Zaradi naraščajočih cen elektrike in zemeljskega plina, ki bosta zato relativno lahko zaženejo nov krog inflacijskih pritiskov, sprejemajo tudi ukrepe za podjetja in kmete.
Kakšne pomoči se lahko nadejajo gospodinjstva, kakšnih podjetja, komu je vlada pomagala in ali je na koga morda do zdaj pozabila?
Regulacija cen elektrike
Cena električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce bo omejena na največ 118 evrov na megavatno uro za veliko tarifo in 82 evrov na megavatno uro za nizko tarifo. Cena v enotni tarifi bo 98 evrov na megavatno uro. Omejitev cen velja za leto dni, torej do konca avgusta 2023. Spodaj objavljamo primerjavo cen pred regulacijo. Medtem ko ima Gen-I precej nižjo ceno – za njihove odjemalce torej ne bo sprememb -, sta imela ECE in Energija plus, za nekatere pakete pa tudi E3, precej višjo ceno od regulirane. Zanje bo torej oktobrska položnica nižja.
Nekaj nižja cena bo tudi pri Elektro energiji, Petrol pa je nameraval prav s 1. septembrom podražiti, česar pa zaradi vladne uredbe ne bo mogel storiti. Povprečni gospodinjski odjemalec bo na letni ravni prihranil od 110 do 334 evrov, pri podjetjih so prihranki lahko še večji, saj imajo praviloma večjo porabo elektrike.
Pomembno je še, da trgovci v času regulacije ne bodo smeli prenehati z dobavo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, prav tako ne bodo smeli odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci iz teh kategorij.
Regulacija cen zemeljskega plina
Vlada je zamejila tudi cene zemeljskega plina, in sicer na 0,073 evra na kilovatno uro za gospodinjske odjemalce, za ostale zaščitene odjemalce pa na 0,079 evra na kilovatno uro (ta cena velja za skupne gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce, ki imajo letno porabo manjšo od 100 tisoč kilovatnih ur, ter zavode, kot so na primer bolnišnice in zdravstveni domovi, dijaški domovi in domovi za starejše.
Povprečni gospodinjski odjemalec bo po oceni vlade na letni ravni prihranil od 90 do 675 evrov. Vlada načrtuje zakon, s katerim bi po vzoru elektro sistema tudi na področju plina uvedli ukrep nujne oskrbe. Torej oskrbe v primeru, da bi ponudnik plina nehal dobavljati odjemalcem. Danes je to neurejeno, če ponudnik prekine z dobavami, so odjemalci brez plina.
Nižji DDV na energente za ogrevanje
Poslanci so teden dni nazaj sprejeli zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE), ki začne veljati 1. septembra in s katero DDV za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo za čas do konca maja prihodnje leto znižujejo z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.
Tudi nad visoke cen goriv z regulacijo
Z omejevanjem marže trgovcev (sredi avgusta se je ta sicer zvišala) vlada omejuje ceno nafte in naftnih derivatov zunaj avtocestnega križa.
Podjetja lahko zvišajo nadomestilo za prehrano in prevoz
Vlada je za približno 30 % zvišala mejo za neobdavčeno povračilo stroškov za prehrano med delom (s 6,12 evra na 7,96 evra). Podobno je s prevozom na delo oziroma službenimi potmi. S 1. julijem je vlada zvišala neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo z 0,18 na 0,21 evra na kilometer, znesek kilometrine za povračilo stroškov na službenem potovanju pa z 0,37 na 0,43 evra na kilometer. Ali nadoemstilo za prehrano in prevoz poveča, je sicer v rokah delodajalca.
Enkratni energetski dodatek za ranljive
Do novembra letos naj bi socialno ranljivi prejeli enkratni energetski dodatek. Predlagani ukrep je potrdil državni zbor. Podrobnosti v spodnji grafiki.
Prvi sveženj pomoči za podjetja
Podjetja, registrirana do 1. seotembra lani, bodo lahko zaprosila za pomoč, če so se jim stroški v drugem polletju letos glede na isto obdobje lani vsaj podvojili. Po sprejetem dopolnilu bodo med njimi tudi subjekti, ki opravljajo določene dejavnosti v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva ali akvakulture, poroča STA.
Izvzeti bodo subjekti, ki so upravičeni do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah (torej zgoraj omenjene regulacije).
Pomoč tudi kmetom
Vlada je poleti sprejela sveženj pomoči kmetijstvu, ki skupaj znaša 22,5 milijona evrov. Prvi ukrep je pomoč mlekarskemu sektorju (rejci krav molznic bodo prejeli okvirno 60 evrov na kravo). Vsi kmetje in 14 ribičev, ki so bili lani upravičeni do vračila trošarine za energente za kmetijsko mehanizacijo, bodo dobili pomoč zaradi povišanih strškov goriv. Tu je še pomoč za naraščajoče stroške repromateriala (od 50 do 35 tisoč evrov na kmetijo).
So koga izpustili?
Ob današnji obravnavi predloga energetskega dodatka za ranljive je bilo slišati, da ne bodo zajeti vsi pod pragom tveganja revščine. Vlada je po poročanju STA zagotavila, da bo spremljala razmere in morebiti zagotovila dodatno pomoč.
Vlada je v preteklih tednih napovedovala tudi regulacijo cen kurilnega olja in daljinske toplote. Slednja je pomemben vir ogrevanja za mesta gospodinjstva v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah. Po naših informacijah je pri daljinski toploti v načrtu, da bi proizvajalci (večinoma gre za mestna podjetja oziroma koncesionarje), ki toploto proizvajai iz plina, presedlali na alternativni energent. Pri treh ponudnikih po državi po besedah sogovornika blizu vrha ministrstva te alternative ni, zato se vlada trudi, da bi jim zagotovila, da bodo plin kupovali po regulirani ceni, kar bi pomenilo, da se tudi proizvedena toplota ne bi (bistveno) podražila. Ni pa znano, kaj bo z ostalimi ponudniki, saj se dražijo tudi biomasa, premog in ostali energenti.
Dejstvo pa je tudi, da se velik segment slovenskega prebivalstva (predvsem izven mest) ogreva na lesna goriva – drva, pelete, brikete. Mnogi imajo verjetno na voljo drva iz lastnih ali bližnjih gozdov ali lokalne peletarne, tisti, ki morajo to kupovati, pa zdaj plačujejo visoko ceno – nekateri trgovci tudi omejujejo količine, ki jih lahko kupi posameznik. Razlog je prepoved izvoza lesnih proizvodov iz Bosne in Hercegovine (BiH) ter Srbije, ki je poleti sprožila strahove pred pomanjkanjem teh goriv pri nas, cena pa je močno poskočila. Kot navedeno zgoraj, so lesna goriva oproščena plačila DDV, drugih ukrepov pa vlada ni sprejemala.
Premier Robert Golob je v preteklih tednih napovedoval tudi dodatne pomoči za gospodarstvo, ki naj bi probleme imelo prihodnje leto. Država naj bi za to zagotovila milijardo evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje