Kam gre euribor in kako lahko podraži vaše posojilo

Gospodarstvo 26. Maj. 202206:05 > 09:20
Delite:
finance
Foto: PROFIMEDIA

Po šestih letih negativnega euriborja se ta dviguje nad ničlo. To bo dvignilo obrok vsem, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero. Takih je v Sloveniji še vedno polovica od 7,6 milijarde evrov stanovanjskih posojil. Kaj bo z njihovim mesečnim obrokom, če se euribor začne resneje dvigovati? Je morda čas za obisk na banki?

Evropska centralna banka (ECB) kot zadnja od velikih centralnih bank Zahoda stopa na zavoro pri monetarni politiki in dviguje ključne obrestne mere. Predsednica ECB Christine Lagarde je ta teden ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu napovedala, da se bo ključna depozitna mera, ki je zdaj pri –0,5 odstotka, dvignila na nič ali malo nad ničlo. Podoben trend je pričakovati pri obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila, ki vpliva na izračun euriborja, ta pa se uporablja (najpogosteje 3- ali 6-mesečni) kot pribitek k obrestni meri za stanovanjsko posojilo v slovenskih bankah.

Postopne, a hitre podražitve posojil

V NLB pravijo, da glede na makroekonomske razmere in ostale signale iz okolja lahko pričakujemo, da se obdobje zgodovinsko najnižjih obrestnih mer končuje. Napoved dviga ključne obrestne mere je že mogoče čutiti tudi v ponudbi bank, ki dražijo posojila (torej dvigujejo obrestne mere), pravi finančna svetovalka iz podjetja Vezovišek & Partnerji, Ana Vezovišek.

“Nekatere banke so že dvignile obrestne mere, druge jim bodo kmalu gotovo sledile. Pred mesecem in pol je stranka imela ponudbo za najem posojila, ki je ni takoj sprejela, in se je teden dni kasneje že spremenila. Sicer je šlo za razliko v višini 0,10 odstotne točke, pa vendar – razlika je bila. Je pa res, da je bila obrestna mera še vedno rekordno nizka,” razlaga.

spremenljiva obrestna mera

Euribor-rates.eu

Podatki Banke Slovenije kažejo, da je bila marca letos spremenljiva obrestna mera za stanovanjska posojila za gospodinjstva povprečno okrog 1,5 odstotka, fiksna pa 1,7 odstotka. Obe se gibljeta malo nad evrskim povprečjem (1,4 oziroma 1,5 odstotka). Za primerjavo, konec leta 2016 je bila spremenljiva obrestna mera pri nas povprečno okoli dveh odstotkov, fiksna pa celo 2,6 odstotka.

Težko pričakovati kaj drugega kot nadaljnjo rast

Vprašanje pa je, do kod se lahko euribor povzpne. Zdaj sta, kot napisano, tri- in šestmesečni še negativna, 12-mesečni je bil aprila prvič po šestih letih pozitiven. Zgodovinski graf pokaže, da je bil sicer euribor najvišje leta 2007, in sicer pri petih odstotkih.

“Prihodnje gibanje euriborja je navadno podobna neznanka, kot velja za vse na finančnih in denarnih trgih: od gibanja cen delnic, zlata, kriptovalut do še česa,” pojasni urednik Mojih financ in analitik časopisa Finance Jure Ugovšek. “Se pa danes ob pogledu na terminske pogodbe, ki so vezane na euribor, zdi, da je težko pričakovati kaj drugega kot nadaljnjo rast te obrestne mere. Trgi pričakujejo, da bo trimesečni euribor konec leta kotiral okoli 0,7 odstotka, prihodnje leto pa nad 1,5 odstotka. To ni zagotovilo, terminski posli so v preteklosti neredko napovedovali drugačen razplet na trgih od dejanskega, a kdor živi v drugačnem prepričanju, meni, da se trgi motijo, kar navadno ni najbolj priporočljivo stališče.”

Izziv za polovico posojilojemalcev

Dvig euriborja pa bi seveda prinesel spremembe tudi za obstoječe posojilojemalce, ki so vzeli posojilo s spremenljivo obrestno mero. Teh je bilo zadnja leta malo, saj sta obrestni meri posojila s fiksno ali spremenljivo obrestno mero praktično enaki. Ker pri fiksni obrestni meri obrestno tveganje prevzame banka, je večina seveda raje vzela tako posojilo, spremenljivo obrestno mero pa so med drugim jemali tisti, ki so na robu kreditne sposobnosti. Decembra lani je bilo po podatkih Banke Slovenije 85 odstotkov vseh novih posojil danih s fiksno obrestno mero.

A še pred petimi leti so bila posojila s spremenljivo obrestno mero občutno cenejša. Dolga leta je bil tako prevladujoč delež posojil dan s spremenljivo obrestno mero. Med letoma 2017 in 2019 je bil delež okrog 50 odstotkov. Koliko je torej danes vseh posojil s spremenljivo obrestno mero? Kot pravijo na Banki Slovenije, je masa vseh danih stanovanjskih posojil gospodinjstvom konec marca znašala 7,6 milijarde evrov, od tega je z variabilno obrestno mero sklenjenih približno 48 odstotkov, s fiksno pa 50 odstotkov posojil.

stanovanjsko posojilo nepremičnina

Profimedia

V času nizkih obrestnih mer, ki se očitno končuje, je po besedah finančne svetovalke Ane Vezovišek priporočljivo preveriti, ali lahko že sklenjeno posojilo pocenim. “Ni pomembno, ali imamo fiksno ali variabilno obrestno mero. Rezerve so navadno povsod in treba je pregledati vse scenarije, ki so odvisni predvsem od naše trenutne finančne slike in tega, kakšna je doba financiranja,” pravi Vezovišek.

Višji euribor močno podraži posojilo

Naj torej posojilojemalec s spremenljivo obrestno mero na vsak način poskusi presedlati na fiksno obrestno mero? Vezovišek pravi, da že zadnji dve leti stranke s stanovanjskim posojilom opozarjajo, da je zdaj čas za optimizacijo. Obrestne mere so nizke, pogajalska moč na strani komitentov. Kot pravi, si lahko stranka v banki danes zniža obstoječo obrestno mero ali spremeni spremenljivo v fiksno.

“Posojilojemalec se mora zavedati, da daljše, kot je preostalo obdobje za odplačevanje posojila, bolj je višina obroka občutljiva na obrestno mero,” pa pravi Ugovšek. Po domače povedano: če morate posojilo odplačevati še 20 ali 30 let, je najbrž priporočljivo zmanjšati tveganje in presedlati na fiksno obrestno mero.

Kot kaže spodnji primer, ki so ga za N1 naredili v NLB, bi dvig euriborja na dva odstotka zvišal obrok za skoraj 30 odstotkov, dvig na zgodovinski vrh petih odstotkov pa bi mesečni obrok skoraj podvojil.

EURIBOR

N1/Aljaž Uršej

Z menjavo pridejo tudi stroški

Na drugi strani pa Ugovšek opozarja, da ne gre na vrat na nos skočiti v menjavo posojila. Najprej opozarja, da je dolgoročno gibanje euriborja lahko v prid spremenljivi obrestni meri. “Pri kreditih z daljšo ročnostjo simulacija rasti euriborja na dva odstotka, kar je blizu tega, kar trgi pričakujejo do konca prihodnjega leta, sporoča rast mesečnih obrokov na ravni, ob katerih se zdi smiselno razmišljati o menjavi. A če danes s težavo ugotavljamo, kje bo euribor konec leta, je to misija nemogoče za petletno obdobje. Če denimo tedaj obrestne mere znova začnejo padati, se utegne današnja menjava izkazati za neoptimalno.”

Pri odločitvi je, kot opozarja, poleg primerjave obrestnih mer treba upoštevati še stroške, ki nastanejo s poplačilom starega posojila s spremenljivo obrestno mero in najemom novega. Banke namreč za spremembo obrestne mere zahtevajo najem novega posojila za poplačilo starega, to pa navadno pomeni tudi nove stroške notarja.

V NLB denimo pravijo, da omogočajo nekatere spremembe obstoječega posojila (menjava zavarovanja, moratorij, podaljšanje dobe odplačevanja), spremembe iz ene vrste obrestne mere v drugo pa ne. V takih primerih je treba najeti novo posojilo.

Tudi Vezovišek tako kot Ugovšek opozarja, da je to pomembno pri izračunu, ali se menjava izplača. “Pogoji sprememb so navadno odvisni predvsem od tega, za kakšno vrsto spremembe gre, in od politike banke. Če gre zgolj za nižanje obstoječe obrestne mere, lahko to naredimo zgolj z aneksom. Strošek variira od banke do banke – med 100 do 200 evri ali celo brezplačno. Če gre za spremembo iz variabilne v fiksno, pa to pomeni novo posojilo. To pomeni, da banka zaračuna strošek odobritve, notarske stroške, ugotavljanje kreditne sposobnosti, cenilca in tako naprej.”

Predčasna poplačila

Ugovšek poudari še, da menjava posojila ni edini način, kako zmanjšati breme pričakovanih rastočih stroškov obresti. “Gospodinjstva, ki razpolagajo s prihranki oziroma danes vedo, da lahko za kredit namenijo več, kot znaša obrok, lahko breme obroka znižajo z delnimi predčasnimi poplačili. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero vam banka za to ne bo zaračunala stroškov, kot je ponekod praksa pri posojilih s fiksno obrestno mero. Ker se stroški obresti vselej računajo na neodplačan del glavnice, boste za obresti odšteli manj, če del glavnice odplačate prej.”

Če osebne finance dopuščajo, lahko v tej smeri razmišljajo tudi tisti, ki so se zadolžili s spremenljivo obrestno mero do maksimalne vsote na maksimalno obdobje in danes nimajo možnosti spremembe posojila s fiksno obrestno mero, saj za to niso kreditno sposobni. “Če se bojijo bremena višjega euriborja, naj se pozanimajo, kaj se zgodi z obrokom, če obrestna mera raste, in pripravijo načrt, kako bodo ukrepali. Morda pa lahko današnji napor v delno predčasno poplačilo zmanjša prihodnji potencialni pritisk na družinske finance,” predlaga Ugovšek.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar