Varuh človekovih pravic je na podlagi pobude maroškega državljana Mireja Elmehdija, ki je bil po več kot dveh letih bivanja v Sloveniji izročen hrvaškim oblastem, ugotovil, da sta notranje ministrstvo in policija v postopku naredila vrsto nepravilnosti. Varuh je med drugim izpostavil, da Elmehdi sploh ne bi smel biti vrnjen na Hrvaško, saj sporazum tega za ljudi, ki so v Sloveniji več kot 12 mesecev, ne predvideva. Elmehdi je bil na Hrvaško vrnjen prav v dneh, ko so javnost pretresli posnetki, na katerih pripadniki hrvaške policije pretepajo prebežnike in jih čez zeleno mejo izganjajo v Bosno in Hecegovino.
Mire Elmehdi je prišel v Slovenijo aprila 2019 in takoj zaprosil za azil. Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, je njegovo prošnjo zavrnilo, odločitev je bila pravnomočna julija letos. Policijska postaja Ormož, kjer je ob prihodu v Slovenijo prvič podal prošnjo za azil, je izdala odločbo, na podlagi katere je bil pridržan v Centru za tujce. Čeprav se je na odločbo, v kateri je bil tudi sklep o izročitvi hrvaškim organom, pritožil in postopek še ni bil zaključen, ga je policija poskusila deportirati na Hrvaško. Takrat je podal namero za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite, zato so ga premestili v azilni dom. Predaja hrvaškim organom, s tem pa tudi pridržanje v Centru za tujce, sta bila preklicana.
Miha Blažič iz Delovne skupine za azil se spominja klica, ki so ga takrat prejeli od Elmehdija: “Poklical nas je iz avta in nam povedal, da ga peljejo na Hrvaško. Da so mu rekli, da ga peljejo v azilni dom v Ljubljani, a da vidi, da ga očitno peljejo na Hrvaško. Kako te lahko vračajo, če postopek na sodišču še ni zaključen, smo ga vprašali. Povedal nam je, da so se s hrvaškimi organi ravno dogovorili za izročitev večje skupine prebežnikov in želijo hkrati izročiti še njega.” Elmehdi je po nasvetu nevladnikov kar v avtomobilu podal namero za uvedbo ponovnega postopka, s čimer je preprečil deportacijo.
Čez približno dva meseca, v začetku septembra, je notranje ministrstvo njegovo namero za uvedbo ponovnega postopka zavrnilo. 16. septembra so ga ponovno zaprli v Center za tujce v Postojni, ne da bi za to obstajala kakršna koli pravna podlaga.
Mesec dni pozneje ga je policija predala hrvaškim organom, čeprav so prav v tistih dneh javnost pretresli posnetki, na katerih pripadniki hrvaške policije pretepajo prebežnike in jih čez zeleno mejo izganjajo v Bosno in Hercegovino. Tudi slovenski mediji smo takrat obširno poročali o tem ter izpostavili prav dejstvo, da je izročanje beguncev v državo, kjer bodo lahko izpostavljeni nečloveškemu ravnanju, v nasprotju z ustavo, mednarodnim pravom in mednarodnimi konvencijami. Slovenska policija je Elmehdija kljub temu deportirala.
Nedopustno in nezakonito pridržanje
Vse to izhaja iz povzetka postopka, ki ga je na Elmehdijevo pobudo izvedel varuh človekovih pravic. Po njegovem mnenju je bilo nedopustno in nezakonito, da je bil Elmehdi pridržan brez odločbe oziroma na podlagi odločbe o pridržanju, ki je že prenehalo. Ponovno pridržanje bi moralo biti namreč odrejeno z novo odločbo, četudi je mogoče temeljilo na istem razlogu, je poudaril varuh. Ker se to ni zgodilo, pobudnik ni imel učinkovitega pravnega sredstva zoper poseg v osebno svobodo, ne dostopa do sodnega varstva.
“Ustava Republike Slovenije v 19. členu določa, da ima vsakdo pravico do osebne svobode; odvzem prostosti je dovoljen le v primeru in po postopku, ki ga določa zakon. Temeljni namen teh zahtev je varstvo posameznika pred samovoljo oblasti. Varuh ugotavlja, da Zakon o tujcih ne predvideva, da bi se lahko pridržanje v Centru za tujce izvajalo po delih oziroma da bi se po prenehanju ali prekinitvi pridržanja lahko posameznik nadalje pridržal na podlagi iste odločbe.”
Iz mnenja varuha
Varuh je izpostavil še, da je bil Elmehdi na Hrvaško predan na podlagi sporazuma med državama, čeprav ga v njegovem primeru sploh ne bi smeli uporabiti. Kot je zapisal v mnenju, mu z MNZ niso odgovorili, na podlagi katere konkretne določbe sporazuma je bil Elmehdi izročen na Hrvaško. Ob tem je opozoril, da na podlagi 3. člena sporazuma obveznosti sprejema ni, kadar oseba več kot 12 mesecev prebiva v državi. Elmehdi pa je v Sloveniji prebival dve leti in pol. “Pobudnik je torej znatno več kot 12 mesecev prebival v Sloveniji, zaradi česar se v njegovem primeru sporazum ne bi smel uporabiti,” je opozoril varuh.
Država kršila dolžnosti, povezane s prepovedjo mučenja
Posebno pozornost je namenil vprašanju izročitve na Hrvaško. Znano je, da se je v preteklosti notranje ministrstvo ob tem vprašanju sklicevalo na medsebojno zaupanje med državama – tudi takrat, ko smo jih vprašali, ali bodo na podlagi posnetkov, ki dokazujejo nehumano ravnanje, prekinili z vračanjem na Hrvaško. Odgovorili so, da je “Republika Hrvaška članica EU, ki je zavezana k spoštovanju tako nacionalne kot evropske zakonodaje ter mednarodnih pogodb. Prav tako v državi delujejo mehanizmi nadzora (tako institucionalnega kot civilnega) nad izvajanjem policijskih pooblastil v postopkih z migranti”.
Tudi varuh je prejel enak odgovor ter ob tem opozoril, da se na domnevo, da vse članice EU spoštujejo človekove pravice, ne moremo zanašati in da je pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi. Prepoved mučenja je namreč absolutna, zagotavlja pa jo tudi 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
“Država je dolžna upoštevati in ocenjevati tveganja, ki bi lahko ogrozila spoštovanje vrednot, ki jih zagotavlja določba konvencije. Iz tega pa izhaja, da država krši dolžnost v zvezi z zagotavljanjem spoštovanja prepovedi mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja že, če ob odstranitvi osebe s svojega ozemlja v drugo državo na podlagi dostopnih informacij napačno oceni tveganje za izpostavljenost ravnanjem, ki nasprotujejo 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, ali če te ocene sploh ne napravi.”
Iz mnenja varuha
Bal se je izročitve na Hrvaško
Miha Blažič pravi, da se je Elmehdi prav zaradi grožnje nehumanega ravnanja, o kateri so v tistih dneh obširno poročali mediji, bal izročitve hrvaškim organom. Želel je uveljavljati načelo nevračanja, ki prepoveduje izročitev v državo, kjer obstaja nevarnost nehumanega ravnanja. To omogoča tudi evropska direktiva o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. A se slovenski organi, kot pravi Blažič, na Elmehdijevo prošnjo sploh niso odzvali in so ga kljub temu izročili na Hrvaško. Tudi varuh je zapisal, da “iz priložene dokumentacije in pojasnil MNZ ni videti, da bi pristojni organi upoštevali navedeno pri odločanju o predaji pobudnika”.
“Varuh je v mnenju jasno povedal, da Slovenija ne more ignorirati svojih dolžnosti. Sokriva je, če sodeluje v postopkih, ko vodijo do mučenja oziroma nehumanega ravnanja,” poudarja Blažič, ki ob tem opozarja, da gre za sistemski problem.
V Delovni skupini za azil so prepričani, da “dogajanje na mejnih policijskih postajah in v Centru za tujce jasno kaže na potrebo po bistveno strožjem nadzoru nad postopki, predvsem pa odmik od politike, ki si je pripravljena zatiskati oči pred sistematično zlorabo ljudi na balkanski poti”.
Policija: Slovenija nima podlage, da bi od Hrvaške kaj zahtevala
Za odziv smo prosili tudi MNZ oziroma policijo. S policije so odgovorili, da so z mnenjem seznanjeni. Ponovili so, da je bila odločba, na podlagi katere je bil Elmehdi ponovno priprt, še vedno veljavna.
Ponovili so tudi svoje stališče, da je Hrvaška polnopravna članica EU in da Slovenija nima pravne podlage, da bi od nje zahtevala kakršna koli zagotovila o tem, kako bo tujec po prevzemu obravnavan. Varuh je v svojem mnenju takšnemu stališču, kot rečeno, nasprotoval. “Če pa posamezen tujec v okviru individualne obravnave izkaže, da je zaradi vračanja v posamezno državo ogroženo življenje ali njegova svoboda, ali če bi bil zaradi tega izpostavljen mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim, bi policija zadržala njegovo odstranitev. Enako bi policija storila, če sama ugotovi takšne okoliščine.” Kot je varuh ugotovil na podlagi dokumentacije, policija ocene tveganja za Elmehdija ni pripravila.
Kje je Elmehdi trenutno, ni znano.
Pretresljivi posnetki pretepanja prebežnikov
V začetku oktobra so javnost pretresli posnetki, na katerih zamaskirani moški pretepajo in zmerjajo prebežnike ter jih vračajo v Bosno in Hercegovino. Hrvaški notranji minister je po burnem odzivu javnosti potrdil, da gre za pripadnike policijskih enot. Direktor policije je dejal, da naj bi šlo za tri policiste. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre za širši, sistemski problem, saj se zdi nemogoče, da bi številna poročila o nasilju v tej državi spodbudili le trije posamezniki.
Slovensko notranje ministrstvo tudi po objavi posnetkov ni ustavilo vračanja prebežnikov na Hrvaško.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje