Vlado smo vprašali: kaj bo z volilno pravico tujcev, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI

Prihajajočo nedeljo bomo državljani glasovali na štirih referendumih. Eden od njih, referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je zakonodajni. To pomeni, da ima odločitev volilcev neposreden pravni učinek. Če je zakon zavrnjen in je izpolnjen kvorum, državni zbor vsaj eno leto ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z referendumsko odločitvijo.

Ostali trije referendumi, ki bodo to nedeljo, pa so posvetovalni. Odločali bomo o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav.

Izid posvetovalnega referenduma v nasprotju z zakonodajnim za državni zbor in vlado ni pravno zavezujoč, ne glede na volilno udeležbo ali delež glasov za posamezno možnost.

Ustavno sodišče je leta 2024, ko je presojalo ustavnost odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, poudarilo, da državni zbor izida posvetovalnega referenduma ni dolžan spoštovati. Njegovo neupoštevanje nima pravnih sankcij, lahko pa ima politične posledice oziroma, kot je zapisalo sodišče, zakonodajalec lahko s tem izgublja legitimnost.

Kljub temu pa se spodobi, da vlada voljo ljudi, izraženo na referendumu, upošteva. Zato smo pristojna ministrstva vprašali, kakšne načrte imajo na področjih, o katerih so se odločili ljudstvo povprašati na referendumu, če bo to večinsko glasovalo za ali proti.

Zakon presoja ustavno sodišče

Kot smo pisali, gre pri referendumskem vprašanju o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah za svojevrstno pravno in politično posebnost, saj se bo parlament z volilci posvetoval o ukrepu, ki ga je z zakonom že uveljavil. Državni zbor je namreč sredi junija že sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot dveh desetletjih odvzel pravico do glasovanja na lokalni ravni.

Medtem lahko tujci iz držav članic EU še naprej glasujejo na lokalnih volitvah in referendumih.

Zakon pa presoja tudi ustavno sodišče. Novela zakona o lokalnih volitvah je začela veljati 2. septembra 2026. Dva dni pozneje so poslanci Svobode, SD in Levice na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti ter hkrati predlagali, da se izvajanje nove ureditve do končne odločitve začasno zadrži. Ustavno sodišče je predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o (ne)ustavnosti zakona pa še ni odločilo.

Nedavno je ločeno pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o lokalnih volitvah vložil še Norvežan Christian Moe, ki že več kot 20 let živi v Ljubljani.

Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je pripravila pobudo Moeja, je ustavnemu sodišču ponovno predlagala začasno zadržanje zakona in posebej izpostavila tehtanje posledic, ki bi nastale za neposredno prizadete posameznike, kot je pobudnik, če bi bila izpodbijana ureditev uporabljena že na letošnjih lokalnih volitvah.

Vprašanja o volilni pravici tujcev smo zastavili ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (MLSKRR) ter jih prosili za konkretne odgovore.

Ministrstvo smo vprašali, kako bodo spremenili zakonodajo, ki zadeva volilno pravico tujcev, če bo večina na referendumu glasovala za oziroma proti.

Kot rečeno, so zakon o lokalnih volitvah vladajoči nedavno že spremenili tako, da tujci volilne pravice na lokalnih volitvah nimajo več. Zato smo ministrstvo vprašali še, ali bodo v primeru, da bo večina referendumu proti odvzemu pravice tujcem, zakon spremenili pravočasno, da jim bo omogočil glasovanje na prihajajočih lokalnih volitvah 15. novembra.

"Na tovrstna vprašanja je nehvaležno vnaprej dajati konkretne odgovore, saj bo rezultate glasovanja na posvetovalnem referendumu mogoče celovito oceniti šele po objavi končnih rezultatov Državne volilne komisije. Pri tem ne bo pomembno le razmerje med glasovi za in proti, temveč tudi volilna udeležba," so odgovorili na pristojnem MLSKRR ter dodali, da "bo oceno o izraženi volji volivcev in odločitev o nadaljnji usodi zakona, ki ureja lokalne volitve, zato mogoče sprejeti šele, ko bodo znani končni rezultati in vse relevantne okoliščine referenduma".

Preberite še: Vlado smo vprašali: Kaj bo z RTV Slovenija, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI