Več koroških kmetov ne more odstraniti sadre, saj bi jih to finančno uničilo

Slovenija 19. Maj 202209:29 > 10:112 komentarja
Delite:
solata njiva kmetija polje
Foto: Žiga Živulović, Bobo

Več koroških kmetov, ki so spomladi polja in travnike v prepričanju, da gre za apno, posipali s sadro, onesnaženo s svincem, je vložilo pritožbe na odredbo inšpektorata za okolje in prostor, da morajo kupe nezakonito odloženega odpadka v 21 dneh odstraniti s svojih zemljišč. Opozarjajo, da tako visokega stroška ne bodo zmogli, piše Večer.

Kot so za časnik Večer pojasnili na inšpektoratu, jim doslej nihče od inšpekcijskih zavezancev ni poslal informacije, da bi odpadek odstranil. Če ga ne odstranijo v roku, se uvede postopek upravne izvršbe – bodisi z denarnim kaznovanjem ali izvršitvijo izvršbe po drugi osebi na račun zavezanca, saj se postopek lahko zaključi le z vzpostavitvijo zakonitega stanja, so pojasnili.

Ob tem so dodali, da zakon o varstvu narave določa, da kmetovalec na posesti ne nosi stroškov oziroma lahko izterja njihovo vračilo vključno z obrestmi od povzročitelja odvrženih ali puščenih odpadkov, če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja na zemljišču te osebe. Po podatkih Večera slednjega doslej še niso odkrili, na celjski policijski upravi pa pravijo, da preiskava poteka zelo intenzivno.

Na inšpektoratu so sicer potrdili, da se je pet zavezancev pritožilo, kar pa ne zadrži izvršitve. Pritožbe so odstopili drugostopenjskemu organu ministrstva za okolje in prostor, ki bo presojal utemeljenost navedb. V pritožbah navajajo nepravilno in nepopolno ugotovljeno stanje ter nepravilno (ne)uporabo procesnega materialnega prava, še piše Večer.

sadra, njiva
Foto : PROFIMEDIA

Kmetje tako visokega stroška sami ne morejo kriti

Kmetje pričakujejo, da bodo pristojne službe ukrepale, saj so jim posredovali vse podatke glede prevoznika. Po neuradnih podatkih naj bi bila cena za prevzem odpadka 500 evrov za tono. Kot piše Večer, naj bi imela ena od kmetij kar 70 ton sadre, kar pomeni, da bi morali plačati okoli 35.000 evrov, k čemur je treba prišteti še prevozne stroške. Kmetje opozarjajo, da tako visokega stroška sami ne zmorejo poravnati, saj bi jih to lahko uničilo. Možnost prevzema in odlaganja so preverjali pri Kocerodu, kjer so jih zavrnili, saj za ta odpadek nimajo okoljevarstvenega dovoljenja, še piše časnik.

Kot je znano, pristojne službe obravnavajo skupno 23 kmetij v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Mislinja s skupaj 60 hektarji kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi uporabili okoli 510 ton omenjene bele snovi.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je doslej odvzel 28 vzorcev sadre na kupih, na zemlji in v zemlji. V sedmih kupih in devetih sledovih na zemljiščih so ugotovili bistvene presežke svinca glede na dovoljene vrednosti za gnojila. V treh vzorcih težke kovine niso bile presežene, na rezultate osmih vzorcev pa še čakajo, še piše Večer.

Kaj je sadra?

Sadra, sicer bolj znana kot mavec, je naravni mineral v sedimentnih kamninah, nastaja pa tudi v proizvodnih procesih v industriji. Za sadro na koroških poljih so najprej domnevali, da prihaja iz Steklarne Rogaška, a dokazov za to ni. V Steklarni Rogaška so pojasnili, da sadra, ki je po kemijski sestavi kalcijev sulfat, nastaja v njihovi proizvodnji, in sicer v procesu nevtralizacije odpadne žveplove kisline z apnom. Toda njihova zadnja kontrolna analiza iz februarja je pokazala, da je vsebnost svinca in kroma pod mejo detekcije analizne metode, torej izjemno nizka, “kar je pričakovano, saj Steklarna Rogaška v proizvodnji stekla že od leta 2020 ne uporablja več svinčevega oksida, prav tako pa se kromov oksid ne uporablja pri proizvodnji”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar