Na Krvavcu nova žičnica z ogrevanimi sedeži in pokrivalom na Zvoh očitno bo. Pogodba je podpisana, denar iz razpisa na računu. Krvavec ni edino slovensko smučišče, ki se bo lahko z denarjem države vsaj delno posodobilo, skupaj je teh smučišč deset. Kakšne novosti se smučarjem prihodnjo sezono torej obetajo in kje? Ter kaj bo s Kaninom, ki denarja iz razpisa edini ni dobil? Še vedno mu grozi zaprtje.
Smučarska sezona na slovenskih smučiščih se počasi končuje. Večina smučišč je že ustavila svoje naprave, skoraj dva metra debelo snežno odejo pa imajo trenutno še na Kaninu. Deset smučišč, ki so bila uspešna na razpisu za vlaganje v žičniške naprave, pred prihajajočo sezono načrtuje posodobitve, tudi Krvavec.
Skupno je razpis vreden več kot 63 milijonov evrov, Krvavec jih je dobil osem. Denar bodo porabili za gradnjo nove sedežnice na najvišjo točko smučišča Zvoh, ki leži na 1971 metrih nadmorske višine.
Direktor RTC Krvavec Janez Janša je na družbenem omrežju Facebook sporočil, da so bila dolgotrajna pogajanja s svetovno znanim ponudnikom žičniških naprav Leitnerjem uspešna in da je z direktorjem podpisal pogodbo.
“Naslednjo sezono se peljemo na Zvoh z novo šestsedežnico,” je zapisal Janša. Nova šestsedežnica bo imela ogrevane sedeže in pokrivalo v primeru neugodnih vremenskih razmer. Do zdaj je na najvišjo točko smučišča vozila več kot 40 let stara dvosedežnica.
Na Krvavcu so sicer naprave v povprečju stare več kot 30 let. Najstarejša je enosedežnica Gospinca, ki je iz davnega leta 1966.
Katera smučišča so dobila denar?
Na razpisu gospodarskega ministrstva je bilo sicer uspešnih deset smučarskih centrov; poleg Krvavca še Kope, Trije kralji, Velika planina, Vogel, Golte, Rogla, Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje in Cerkno.
V kaj bodo vlagala preostala smučišča?
Na Kopah bodo denar porabili za postavitev sedežnic ob progah Pahernik in Kopnik, ki bosta namenjeni celoletni uporabi. Ob tem načrtujejo tudi postavitev vlečnice Velika Kopa in izgradnjo doživljajskega parka.
Na Treh kraljih bodo postavili novo štirisedežnico Veliki Vrh, za katero so že pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Velika planina bo zamenjala dvosedežnico Šimnovec z novo šestsedežnico, ki naj bi začela obratovati v začetku novembra. Dobili so nekaj več kot sedem milijonov evrov.
Vogel bo z denarjem iz razpisa financiral gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo lahko vozilo do deset oseb, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
Na Golteh bodo zamenjali dve žičniški napravi. Postavili bodo dve štirisedežnici, ki bosta nadomestili dvosedežnico in vlečnico. Na Rogli, ki je na razpisu dobila osem milijonov evrov, a bodo ta denar porabili za novo šestsedežnico Mašinžaga, ki bo zamenjala dve 43-let stari vlečnici.
V Kranjski Gori so načrtovali, da bodo postavili kabinsko žičnico Vitranc 1, ki bi nadomestila štirisedežnico, vendar se je zapletlo in niso ujeli rokov, je poročalo Delo. Ministrstvo naj bi zato odstopilo od pogodbe. Konec leta 2021 so v Kranjski Gori začeli z gradnjo štirisedežnice Vitranc 2, ki pelje na vrh Vitranca. Nadomestila je enosedežnico iz leta 1958.
Prvotno so želeli zgraditi gondolo, ki bi imela spodnjo postajo na mestu nekdanje žičnice Preseka, vendar zanjo niso dobili soglasja zavoda za varstvo narave. To območje je namreč tudi življenjski prostor divjega petelina.
Na Mariborskem Pohorju so dobili 7,5 milijona evrov, zgradili pa bodo vmesno postajo krožne kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, ki bo nadomestila staro vlečnico. Cerkno bo sredstva namenilo za posodobitev treh žičniških naprav, del pa bodo porabili za razvoj družinskega adrenalinskega parka.
Kakšna usoda čaka Kanin?
Na omenjenem razpisu pa ni bilo uspešno naše najvišje ležeče smučišče Kanin, kjer za razliko od preostalih smučišč nimajo težav z debelino snežne odeje. Smučišču grozi, da prihodnjo sezono ne bo več zagnal svojih naprav. Pred novo sezono bi morali v celoti zamenjati transportno vrv, ki so jo do zdaj že večkrat skrajšali.
Zamenjala bi stala med 200 in 300 tisočaki, kar bi podaljšalo delovanje gondole za dve leti, nato pa bi bilo treba dobiti novo obratovalno dovoljenje za krožno kabinsko žičnico.
Obenem Kanin potrebuje obnovo celotne infrastrukture – menjava vrvi bi bila zgolj začasna rešitev. Stroški vzdrževanja so namreč iz leta v leto višji, popravil je vse več, pogoji za delo in stabilno poslovanje pa so postali nemogoči.
Obnovo bi Občina Bovec, ki je lastnica naprav in zemljišč najvišjega visokogorskega smučišča v državi, lahko izpeljala z denarjem iz lanskega javnega razpisa za žičniško infrastrukturo, vendar na razpisu ni bila uspešna.
V Bovcu pravijo, da tako obsežne investicije – v preteklosti so jo ocenili na 40 milijonov evrov –, sami ne morejo financirati. Kaninu tako grozi, da bo po letošnji sezoni zaradi obrabe nekaterih materialov zaprl vrata.
Kakšna bo usoda našega najvišjega smučišča, naj bi bilo znano do poletja. Na ministrstvu za gospodarstvo namreč iščejo rešitve in pripravljajo poseben zakon, ki bi omogočil investicijo v krožno kabinsko žičnico.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!