Veste, kaj pomeni oznaka “uporabno najmanj do”?

Slovenija 08. Okt 202218:142 komentarja
hrana, mlečni izdelki, trgovina ZDA
Foto: Profimedia

Evropska komisija ocenjuje, da v Evropi letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, polovico jo ustvarijo gospodinjstva. Eden od krivcev za zavrženo hrano je po mnenju Komisije nepoznavanje oznak "uporabno najmanj do" in "porabiti do" oziroma njuno nerazumevanje, ki ga opaža tudi Zveza potrošnikov Slovenije. V tujini so nekateri trgovci že ukinili oznako "uporabno najmanj do", z mnenjem, da bodo tako zmanjšali količino zavržene hrane. Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da bi lahko Evropska komisija v naslednjih mesecih razširila seznam živil, za katera ni potrebna navedba minimalne trajnosti. To podpira tudi Slovenija.

Evropska komisija je leta 2018 izvedla študijo, na podlagi katere ocenjuje, da v Evropski uniji letno zavržemo 88 milijonov ton hrane. Kar 50 odstotkov hrane zavržejo gospodinjstva, 10 odstotkov hrane pa zavržemo zaradi oznak na prehrambnih izdelkih oziroma nerazumevanja razlik med oznakama “porabiti do” in “uporabno najmanj do”. Zato bo Komisija v sklopu strategije “Od vil do vilic” v naslednjih mesecih pretresla obstoječa pravila za navajanje roka uporabe. S tem želi nasloviti napačno razumevanje oznak “uporabiti do” in “uporabno najmanj do”.

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v leta 2020 izvedeni spletni anketi ugotavlja, da kar 20 odstotkov Slovencev ne ve, kakšna je razlika med obema oznakama, osem odstotkov anketirancev je menilo, da razlike ni. Tisti, ki to razliko poznajo, večinoma ne vedo, na katerih izdelkih je en ali drugi izraz, ugotavljajo pri ZPS.

Kakšna je razlika

Datum minimalne trajnosti je naveden z oznako “uporabno najmanj do”, kar pa ne pomeni, da je živilo po izteku roka nujno treba zavreči. Po slovenskih predpisih trgovci lahko takšne izdelke prodajajo, a na posebnih policah in ob jasni oznaki datuma minimalne trajnosti. Te so največkrat na naslednjih živilih: konzervah, mokah, kašah, rižu, suhih testeninah, suhem sadju, kompotih, brezalkoholnih pijačah in napitkih, nekaterih trdih in poltrdih sirih, trajnem mleku, zamrznjenem sadju in zelenjavi ter drugih globoko zamrznjenih živilih.

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) svetuje, da se ljudje tudi po pretečenem roku sami prepričajo, ali je živilo še užitno ali ne — tako da preverijo kakovost živila na podlagi vonja, okusa, barve in teksture.

Če izdelek nosi oznako “porabiti do”, pa pomeni, da je tak izdelek po pretečenem roku treba zavreči, tudi če se nam zdi primeren za uživanje, trgovci ga ne smejo prodajati. Te oznake največkrat najdemo na svežem mesu, ribah, mlečnih izdelkih in podobnih izdelkih iz hladilnika, še navaja ZPS.

Profimedia

Ob nedavnih odločitvah nekaterih britanskih in ameriških trgovcev, da popolnoma opustijo oznako “uporabno najmanj do”, so tudi v Evropi vse glasnejša ugibanja javnosti, ali bi enako lahko storila tudi Evropa. Ob tem se pojavljajo vprašanja, kaj storiti, če te oznake ni.

Marija Rompani, direktorica za trajnost in etiko pri podjetju John Lewis Partnership, ki ima v lasti britansko trgovsko verigo Waitrose — največjo britansko nakupovalno verigo, ki je že ukinila omenjeno oznako na svojih živilih, je za Euronews dejala, da “z umikom oznake ‘uporabno najmanj do’ spodbujajo stranke, da na podlagi lastne presoje odločijo, ali je neki izdelek še primeren za zaužitje”. Tako se bo po njenem mnenju zmanjšala možnost, da omenjeni izdelek postane odpadek.  V trgovski verigi Waitrose ocenjujejo, da se z umikom oznake “uporabno najmanj do” s svežega sadja in zelenjave lahko izognejo sedmim milijonom nakupovalnih košaric odpadne hrane.

Ministrstvo za kmetijstvo odgovarja, da namerava Komisija razširiti seznam živil, za katera se navedba datuma minimalne trajnosti ne zahteva. Kot pravijo, ima Komisija v programu dela pripravo harmoniziranega prostovoljnega dodatnega načina informiranja potrošnikov v obliki simbolov in revizijo seznama živil, za katere se navedba datuma minimalne trajnosti ne zahteva. Vse to zato, da bi evropski potrošniki bolj razumeli pomen podatkov, vezanih na rok uporabe. Dodajo še, da bi bilo vse navedeno v pomoč potrošnikom pri lažjem razumevanju pojmov, povezanih z roki uporabe živil. Za N1 so zapisali še, da Slovenija omenjene poteze podpira, glede na to, da se slovenski potrošniki, vezano na razumevanje podatka o roku uporabe, ne razlikujejo od drugih povprečnih evropskih potrošnikov.

Po naših informacijah iz Bruslja odločitve, ali in kako se utegnejo spremeniti oznake za rok uporabe hrane, še niso sprejeli, Komisija pa še ocenjuje pretekle ocene vplivov in pogovore z vsemi vpletenimi v državah članicah. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je po navodilu Komisije pred dvema letoma izdala poseben vodnik za označevanje hrane, ki je namenjen tudi proizvajalcem in trgovcem. Po veljavnih pravilih ti nosijo vso odgovornost za izdelke, ki jih prodajajo.

Kot pravijo v Mercatorju, živilo s pretečenim rokom uporabnosti “uporabno najmanj do” po pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil lahko dajejo v promet trgovci in humanitarne organizacije, vendar nosi odgovornosti za tako živilo nosilec dejavnosti, ki ga daje v promet (torej ali trgovec ali humanitarne organizacije), čeprav rok uporabnosti dejansko določi proizvajalec. Dodajajo še, da si z vsemi mehanizmi, ki jih imamo na voljo, prizadevajo, da bi čim manj izdelkov in živil zavrgli, saj jim nikakor ni v interesu, da bi izdelke nabavljali in jih nato zavrgli. Po drugi strani pa želijo ohraniti zaupanje potrošnikov, da so živila na naših policah neoporečna in kakovostna. “Zagotavljamo torej kakovost in varnost živil za potrošnike, obenem pa se obnašamo družbeno odgovorno do pomoči potrebnih, saj tudi pri doniranih izdelkih za najbolj občutljive skupine ljudi zanje ne sme biti dvoma o varnosti in kakovosti izdelkov.”

V Lidlu navajajo, da sledijo vsem veljavnim predpisom. Za zmanjševanje zavržene skrbijo tako na ravni podjetja kot tudi s posebnimi programi in sodelovanjem s šolami in vrtci, v katerih ozaveščajo o problematiki zavržene hrane. Pri tem dodajajo, da je pomembno, da “so pri ozaveščanju javnosti o pomenu oznake uporabno najmanj do in o odgovornem ravnanju s hrano nasploh aktivni vsi deležniki v družbi”. V Sparu so nam odgovorili, da bodo spremljali morebitne spremembe in se jim prilagodili, če bo to potrebno. V Hoferju ob vseh internih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne količine hrane in ozaveščanju kupcev (podprli so tudi kampanjo ministrstva “Poglej, povohaj, poskusi”) pravijo, da je še preuranjeno za komentiranje morebitne ukinitve oznake “uporabno najmanj do”. 

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar