Menu Item
Potem ko je Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) razburila javnost z izpostavljanjem nekaterih ukrepov iz osnutka predloga nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), podrobneje popisujemo, katere ukrepe načrt predvideva na področju prometa. Ta predstavlja največji segment v strukturi porabe končne energije (38 odstotkov) in ustvari 32 odstotkov emisij.
Zeleni prehod je do zdaj precej nevidno vstopal v naša življenja, kar pa se bo precej verjetno v prihodnjih letih spremenilo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ugotavlja, da so naši ukrepi, zapisani v leta 2020 sprejetem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), premalo ambiciozni, druge države nas prehitevajo, obenem pa se cilji zvišujejo.
Evropska komisija nam nalaga, da NEPN do konca junija prihodnje leto posodobimo glede na do zdaj doseženo, pa tudi glede na nove, bolj ambiciozne cilje razogljičenja ter uvedbe obnovljivih virov energije, ki jih Bruselj sprejema po začetku vojne v Ukrajini. Prvi osnutek scenarijev za posodobitev NEPN, ki ga je pripravil konzorcij pod vodstvom Staneta Meršeta iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, je trenutno v javni razpravi. Sodelovanje je mogoče tudi prek spletne ankete.
Promet kot ‘rak rana’
Posodobljeni NEPN prinaša širok nabor ukrepov razogljičenja sektorjev ogrevanja in prometa, pa tudi industrije ter proizvodnje električne energije. Ukrepi za sektor prometa, ki razburjajo javnost, bodo po oceni ministrstva eden največjih izzivov.
Promet predstavlja največji segment v strukturi porabe končne energije (38 odstotkov) in ustvari 32 odstotkov emisij. Vir z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ga poimenuje “rak rana” naše družbe, saj tu emisije najslabše obvladujemo.
V NEPN-u predvidene ukrepe lahko razdelimo na tri skupine: povečanje deleža obnovljivih virov energije, elektrifikacija ter vlaganja v javni promet oziroma trajnostno mobilnost. Pri tem je razdelal tri scenarije: prvi sledi današnjemu tempu rasti prometa; drugi cilja na ustavitev te rasti in delni prehod na javni promet, pri čemer avtomobil ostaja osrednje prevozno sredstvo; tretji pa predvideva tudi upravljanje povpraševanje in cilja na to, da se struktura potniškega prometa znatno spremeni. Opozorimo, da gre za izhodišča, ki so podlaga za izdelavo scenarijev in ki se lahko med razpravo še spremenijo.
1. Biogoriva
Eden od ukrepov za ‘ozelenitev’ prometa so po mnenju Evropske komisije in tudi našega zakonodajalca biogoriva. Naši naftni trgovci že leta dizlu primešavajo določen delež biodizla. Ta je določen v uredbi o biogorivih in se vsako leto zvišuje. Lani je znašal 10,1 odstotka, letos 10,3 odstotka, do leta 2030 pa bi se moral povečati na najmanj 20,8 odstotka.
A tu povejmo, da lansko leto Slovenija zelo verjetno deleža ni dosegla: vlada Roberta Goloba je namreč lani poleti, ob spremembi regulacije cen goriv zunaj avtocest, cene znižala tudi na ta način, da je element biogoriv (ta so dražja od navadnih) enostavno izvzela iz metodologije določanja cen. Trgovci so bili s tem v izgubi, saj so primešavali biodizel, ki je bil v ceni ovrednoteno kot navaden dizel. Na Petrolu so izrazili bojazen, da lahko to ogrozi doseganje letnega cilja iz uredbe o biogorivih, kasneje pa zunaj avtocest nehali dodajati biodizel. Ali in za koliko smo lani zgrešili cilj, ni znano.
Tudi pisci NEPN poudarjajo, da bo cilj za leto 2030 (20,8 odstotka) težko dosegljiv. Kot pišejo, je uvajanje obnovljivih virov v prometu (siva črta na spodnjem grafu) zahtevno, saj uporabo biogoriv “omejujejo različni standardi, hkrati pa je njihova proizvodnja velik trajnostni izziv”.
2. Elektrifikacija
Tudi v posodobljenem NEPN osrednji rešitvi ostajata električna vozila. Ta se pri nas za zdaj niso uveljavila predvsem zaradi dolgih dobavnih rokov in previsokih cen glede na kupno moč prebivalstva, resorno ministrstvo pa je pred kratkim sprejelo zakon o vozilih na alternativni pogon, ki prinaša podlago za širitev mreže polnilnic ter višje finančne spodbude za kupce.
Po besedah Meršeta je trenutno ovira za elektrifikacijo voznega parka Slovencev poleg cene slaba ponudba električnih vozil. Cena električnih vozil naj bi bila skladno s projekcijami Bloomberga leta 2026 primerljiva s cenami primerljivih vozil na notranje zgorevanje.
Slovenija je nedavno podprla predlog Evropske komisije, po katerem bo EU po letu 2035 prepovedala registracijo novih vozil na dizel ali bencin. Ta letnica pa še ni dokončna: EU bo namreč leta 2026 revidirala cilje iz pravkar sprejete uredbe. Če bi se izkazalo, da se trg ne odziva kot predvideno, bi lahko leto uvedbe prepovedi še zamaknili.
3. Trajnostna mobilnost
Na področju mobilnosti poleg investicij v cestno, železniško, kolesarsko infrastrukturo, ki so v teku, NEPN do 2030 predlaga različne ukrepe, ki bi spodbudili javni promet. Osnovni scenarij predvideva izgradnjo prometnih intermodalnih vozlišč za kombiniranje različnih oblik prevoza, razširitev enotne vozovnice na vse potnike, blago omejevalno politiko parkiranja. Scenarij, ki dodatno spodbuja javni promet, pa svetuje tudi uskladitev voznih redov, enoten informacijski sistem za načrtovanje poti z različnimi javnimi prevoznimi sredstvi, finančno spodbujanje kolesarjenja oziroma pešačenja na delo ter uvedbo cestninjenja glede na prevožene kilometre. Najbolj ambiciozni scenarij omenja vseslovensko vozovnico za javni potniški promet ter izgradnjo prostorov za tako imenovani coworking.
Scenarij do leta 2050 pa v najbolj ambiciozni različici omenja večje število odhodov in višje subvencije za javni potniški promet, takse za vstop z motornimi vozili v Ljubljano, omejevalno politiko parkiranja, obdavčitev delodajalcev za zasebna parkirišča, povečanje dajatev na nakup avtomobila (na primer drugega na gospodinjstvo) ter znižanje dovoljene hitrosti na avtocestah (na 110 km/h) ter v naselju (30 km/h). Omenjeno je celo zmanjševanje števila delovnih dni, a z vprašajem.
4. Tovor na železnice
Na področju tovornega prometa NEPN predlaga izgradnjo intermodalnih vozlišč za tovorni promet ter drugega tira, ki naj bi bil končan v letu 2026. Če bi želeli povečati delež železniškega tovornega prometa, bi morali povečati cestnine, najbolj ambiciozen scenarij pa se osredotoča še na mestno logistiko. Tu pisci NEPN predlagajo združevanje tovora v večjih mestih, spodbujanje kolesarske logistike ter okoljske cone.
Pri tovornih vozilih NEPN predvideva “intenzivno spodbujanje” uporabe brezogljičnih tehnologij, elektrike in vodika.
Kot napisano, gre za izhodišča, ki so podlaga za izdelavo scenarijev in ki se lahko med razpravo še spremenijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!