Kot je v torek napovedal premier Robert Golob, je vlada na današnji seji prevzela pobudo prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana o postavitvi spomenika osamosvojitve.
Vlada je na današnji seji sklenila, da začne postopke za postavitev spomenika osamosvojitve. Sklep je sicer splošen, torej ne vsebuje konkretne lokacije in tudi ne govori o odstranitvi obstoječih spomenikov. Te odločitve namreč vlada, kot so nam dejali njeni predstavniki, prepušča stroki. Uprava za vojaško dediščino bo sedaj skupaj s pristojnimi ministrstvi pripravila izhodišča za lokacijo in natečaj za spomenik osamosvojitve.
Kot smo poročali, je pobudo za razmislek, da bi na Trgu republike v Ljubljani stal spomenik osamosvojitve, ki bi Slovence združeval, podal prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Na petkovi proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike je dejal, da “na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik (revolucije, op. p.), posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod”.
Predsednik vlade je po kratkem pogovoru z nekdanjim predsednikom Kučanom po torkovi slovesnosti ob prazniku Ljubljane povedal, da pobudo o postavitvi spomenika osamosvojitvi, namesto da se prepiramo o muzejih, podpira. “Skrajni čas je, da se nehamo deliti in začnemo delovati skupaj. Če bosta ta pobuda in spomenik osamosvojitvi k temu pripomogla, potem bomo lahko vsi bolj zadovoljni,” je ocenil.
Ob tem je premier Golob poudaril, da bo vlada po prevzemu pobude stvari prepustila stroki. Ta mora, kot je dejal, poskrbeti, da bodo na eni strani primerno spoštovane zgodovinske lekcije, na drugi strani pa bo dobila priložnost novejša zgodovina, na katero smo še zlasti upravičeno ponosni, ker je res združevala Slovence. “Želim, da nas bo ponovno združila, ko bomo ta spomenik postavili,” je bil optimističen predsednik vlade. Izrazil je še prepričanje, da bo stroka “našla takšno rešitev, ki nas bo vse združevala”.
Kot smo poročali, pa v manjših koalicijskih strankah (večjega) navdušenja nad Kučanovo idejo ni zaznati. V SD so sicer dejali, da bi podprli predlog, ki bi prispeval k prepoznavanju osamosvojitve kot rezultata narodne enotnosti. “Spomin na osamosvojitev ne sme biti tekmovanje posameznih egov, ampak točka enotnosti, ki bo prepoznala dejstvo, da smo samostojnost izborili vsi,” so še navedli.
V Levici pa so poudarili, da nasprotujejo “odstranjevanju spomenikov zgodovinskega pomena in njihovi menjavi”. Po njihovih navedbah “poskusi tovrstnega spreminjanja skupne zgodovine in poseganja v kolektivni spomin niso primerni, ne politično ne strokovno”. Izpostavili so še, da gre tudi za spolzek teren, saj tovrstnim pozivom hitro sledijo novi pozivi po preimenovanju ulic in osnovnih šol, odpravi nekaterih praznikov … “Seveda pa obstaja tudi prostor za nove spomenike, ki pa naj bodo predmet javne razprave in iskanja kolektivnega družbenega konsenza,” so poudarili v Levici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje