Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb kazenskega zakonika. Ta med drugim določa, da bo v primeru, če bodo nagib za kaznivo dejanje osebne okoliščine žrtve, izrečena strožja kazen. V koaliciji predlog pozdravljajo, v opoziciji imajo pomisleke.
Vlada je na včerajšnji dopisni seji potrdila predlog sprememb kazenskega zakonika in ga že poslala v parlamentarni postopek. Ker gre večinoma za uskladitev določb s pravom Evropske unije, je predlagala obravnavo po skrajšanem postopku. Novela pa bo, če jo bodo poslanci potrdili, prinesla tudi strožje kaznovanje, če bo nagib za kaznivo dejanje diskriminacija oziroma osebne okoliščine oškodovanca.
Vlada predlaga, da se v 49. člen kazenskega zakonika, ki določa splošna pravila za odmero kazni, doda nov odstavek. Ta se glasi: “Če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično ali drugo prepričanje, invalidnost, spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina, se to vedno upošteva kot obteževalna okoliščina.”
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na Twitterju zapisala, da želijo s to spremembo v kazensko zakonodajo uvesti tako imenovani zločin iz sovraštva (hate crime) kot obvezno obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. “Posledice takih kaznivih dejanj presegajo konkretno žrtev, saj storitev kaznivih dejanj s takim nagibom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetost v celotni skupnosti. Katerokoli kaznivo dejanje, nagib za katerega so osebne okoliščine žrtve, bo torej po predlagani ureditvi terjal strožje kaznovanje storilca,” je dodala ministrica iz vrst SD.
1/2 @vladaRS je danes na predlog @Mpravosodje sprejela predlog novele KZ-J, s katero, če bo sprejeta v DZ, v 🇸🇮 kazensko zakonodajo uvajamo t.i. “zločin iz sovraštva”/“hate crime” kot obvezno obteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. @ECRI_CoE pic.twitter.com/eW0Qm9BQRe
— Dominika Švarc Pipan @[email protected] (@DominikaSvarc) November 21, 2022
Tudi v ostalih dveh koalicijskih strankah, torej v Gibanju Svoboda in v Levici, predlagano spremembo kazenskega zakonika podpirajo. Kot poudarjajo v Gibanju Svoboda, si kaznivo dejanje, ki je storjeno zaradi osebnih okoliščin žrtev, zasluži strožjo kazen. Dodajajo še, da takšna kazniva dejanja ogrožajo celotno družbeno ureditev, ki temelji na demokratičnih vrednotah in na spoštovanju človekovih pravic.
V opozicijski Novi Sloveniji pa predlagana sprememba sproža pomisleke. Po besedah poslanke NSi Vide Čadonič Špelič se bodo sicer z novelo in njenim namenom v prihodnjih dneh še podrobneje seznanili in se nato odločili, kako bodo glasovali. Ob tem je poudarila, da je vsako kaznivo dejanje vredno obtožbe in da je vsako kaznivo dejanje storjeno iz sovraštva. “Predlog določa nekatere nove okoliščine in jih tudi zelo veliko našteje. Morda pa je kakšna pozabljena in že tu je prva past. Prav tako se bojimo, da bi ugotavljanje osebnih okoliščin še bolj zavleklo že tako dolge procese na sodiščih,” je poudarila Čadonič Špelič. Po njeni oceni bi bilo bolje, če bi se sodstvo in tudi pravosodna ministrica usmerila v hitro in učinkovito reševanje kaznivih dejanj, ki so storjena po sedaj veljavnem zakonu.
V dokumentu, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, lahko preberemo, da so bili v razpravo o spremembah kazenskega zakonika vključeni predstavniki več pravnih fakultet, CNVOS – krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča, odvetniške zbornice … Pripombo odvetniške zbornice so na pravosodnem ministrstvu upoštevali in dikcijo “kaznivo dejanje, storjeno iz sovraštva”, ki je bila zapisana v prvem predlogu, iz sedanjega besedila izpustili. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman spremembo pozdravlja. Kot pravi, je bila dikcija “kaznivo dejanje, storjeno iz sovraštva” preveč splošna in bi imeli z vidika dokazovanja preveč težav.
Vrhovno državno tožilstvo je prizadevanja za strožje kaznovanje storilcev kaznivih dejanj, storjenih zaradi sovraštva oziroma predsodkov na podlagi osebnih okoliščin žrtev, podprlo, bi pa po njihovem mnenju ta cilj dosegli že s spremembo sedanjega drugega odstavka 49. člena kazenskega zakonika. Kot možno rešitev navajajo, da bi pri nagibih, iz katerih je storilec dejanje storil, primeroma izpostavili nekatere tipične sovražne nagibe oziroma motive. “Mnenja smo namreč, da je predlagani tretji odstavek pomensko preveč odprt, zlasti v delu, kjer dodaja ‘katerekoli druge osebne okoliščine’. Prav tako je zastavljen preširoko, saj z naštevanjem nekaterih okoliščin, na primer premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja dopušča možnost preširokih razlag teh okoliščin. Vse te okoliščine namreč ne predstavljajo biološke, etnične, verske ali druge danosti, ki izvira iz posameznikovega okolja in ga zaznamuje na način, ki ga v življenju praviloma ni mogoče spremeniti,” so za N1 navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje