Državnozborski odbor za obrambo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna, v katerem bi za obrambne izdatke namenili 2,7 milijona evrov več.
Odbor za obrambo se je danes na zaprtem delu seje seznanil s poročilom o kibernetski varnosti, v nadaljevanju pa so se člani seznanili s predlogom rebalansa proračuna za leto 2023. Ta je po predlogu za 2,7 milijona evrov višji. Pristojni pa so podali tudi pojasnila o stanju investicij v brezpilotne letalnike in sisteme protizračne obrambe.
Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je dejal, da tudi z rebalansom proračuna dvigovanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030 ostaja strateški cilj. Po njegovih besedah je 20 odstotkov proračuna še vedno predvidenih za ključne investicije v opremo. To pa ne zajema investicij v infrastrukturo in objekte.
Obrambni proračun se po predlogu rebalansa z 976,6 milijona zvišuje na 979,3 milijona evrov, je navedel Črnčec. V razmerju do državnega proračuna torej zavzema 6,1 odstotka njegovega celotnega deleža, je dodal.
V tem razrezu je Slovenski vojski namenjenih 731 milijonov evrov, upravi za zaščito in reševanje pa 107,5 milijona evrov. Glede zadnje je Črnčec izpostavil, da ji glede na prejšnja leta namenjajo višji delež sredstev in s tem jasno nakazujejo, da ne bodo vlagali samo v orožje. Na ministrstvu nadalje stremijo k temu, da že v naslednjem letu dosežejo cilj nameniti dva odstotka obrambnega proračuna za raziskave, razvoj in inovacije, je povedal.
Kaj se dogaja z nakupom osemkolesnikov?
Poslanec SDS Žan Mahnič je zastavil vprašanje glede razvojne poti slovenskih brezpilotnih letalnikov, na kar je Črnčec odgovoril, da si je delegacija evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona med aprilskim obiskom ogledala tudi slovensko podjetje Timtec Defense, ki je v lasti podjetnika Iva Boscarola.
Črnčec je prepričan, da bo javnosti že letos predstavljen rezultat prve faze projekta bojnega brezpilotnega letalnika tega podjetja. Ob tem je napovedal, da se bo Slovenija priključila nastajajočim evropskim projektom krepitve evropske obrambne industrije, o čemer so govorili med obiskom evropskega komisarja. Drugo podjetje, s katerim obrambno ministrstvo dobro sodeluje, je C-Astral, čigar letalnik je opazoval lanski požar na goriškem Krasu, je dodal Črnčec.
Kot še enega od razvojno usmerjenih projektov je omenil zaključevanje prve faze javno-zasebnega partnerstva gradnje sončne elektrarne v kranjski vojašnici, ki bo po načrtih proizvajala vodik kot gorivo za vojaška in vozila kranjskega potniškega prometa.
Mateja Tonina (NSi) je zanimalo, v kateri fazi je izgradnja srednje bataljonske skupine in kaj se dogaja z nakupom osemkolesnikov. Črnčec je pojasnil, da cilj izgradnje zmogljivosti srednje bataljonske in srednjega izvidniškega bataljona ostaja v proračunu, ki ima posebej predvideno postavko za nakup osemkolesnikov. Postopki tečejo, ko bodo tako daleč, da bodo o njih seznanili javnost, bodo to tudi storili, je zagotovil.
Na vprašanje Milana Jakopoviča (Levica), zakaj v rebalansu ni predvidene postavke za nakup sistemov protizračne obrambe, je Črnčec pojasnil, da teh sistemov ni mogoče naročiti z danes na jutri, saj jih zaradi rusko-ukrajinske vojne posodabljajo vse evropske države. Nakup teh sistemov na ministrstvu vseeno štejejo med prioriteto, je zagotovil Črnčec.
Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je ob povedanem ocenila, da financiranje obrambnega področja vsekakor napreduje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje