Konec decembra je v veljavo stopila pokojninska novela, ki med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine in ureja pokojnino delovnih invalidov. Kdo je upravičen do zagotovljene vdovske pokojnine, koliko znaša, do kdaj je treba oddati zahtevo zanjo in kaj nova novela prinaša delovnim invalidom?
Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo z letom 2024 uvaja decembrska pokojninska novela, se bo izplačevala od prvega dne naslednjega meseca po oddaji zahteve za priznanje pravice do pokojnine. Pokojninski zavod bo to upošteval po uradni dolžnosti. Navaja še, v katerih primerih bo treba zahtevo za zagotovljeno vdovsko pokojnino oddati do konca leta.
Kdo je upravičen do zagotovljene vdovske pokojnine?
Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za vdovsko kot za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine mora torej upravičenec izpolnjevati pogoje za priznanje tako svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine kot tudi pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine, so zatem dodatno pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
V sporočilu, ki so ga poslali že dopoldne, pa so zapisali, da bo vdova ali vdovec, ki že prejema vdovsko pokojnino in je ob uveljavitvi novele izpolnjeval pogoje za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino, lahko zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine vložil do 31. decembra letos. Prav tako bo lahko do tega dneva vložil zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine tisti, ki že prejema starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino in je ob uveljavitvi novele izpolnjeval tudi pogoje za vdovsko pokojnino.
Zagotovljena vdovska pokojnina se ne zagotavlja, če se je pokojnina vdove oz. vdovca ali umrlega zavarovanca oz. prejemnika pravic odmerila za t. i. ožji obseg.
Zpiz je za uveljavljanje zagotovljene vdovske pokojnine pripravil ustrezno vlogo, ki jo stranke lahko vložijo tudi digitalno.
Koliko znaša zagotovljena vdovska pokojnina?
Zagotovljena vdovska pokojnina po navedbah Zpiza ni višja od zneska zagotovljene pokojnine. Do slednje so sicer upravičeni upokojenci s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, konec januarja pa bo po izvedeni 8,2-odstotni delni redni uskladitvi znašala 744 evrov.
Zpiz je pri tem v popoldanskem sporočilu za javnost dodatno pojasnil, da zagotovljena vdovska pokojnina ne bo v vseh primerih znašala 744 evrov. Če seštevek starostne, predčasne ali invalidske pokojnine vdove oziroma vdovca ter osnove za odmero vdovske pokojnine ne dosega 744 evrov, se bo zagotovljena vdovska pokojnina izplačala v višini seštevka teh dveh zneskov. Torej bo znašala manj kot 744 evrov.
Zagotovljena vdovska pokojnina se namreč po opozorilu Zpiza določa individualno kot seštevek višine starostne, invalidske ali predčasne pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine ter se izplačuje največ do višine zagotovljene pokojnine, torej največ do zneska 744 evrov.
Kaj novela prinaša delovnim invalidom?
Novela nadalje določa, da se bo delovnim invalidom, vključenim v zavarovanje za krajši delovni čas, pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za poln delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.
Po pojasnilu Zpiza se novost nanaša na prejemnike delne invalidske pokojnine ali delnega nadomestila, ki bodo od 1. januarja dalje uveljavili pravico do pokojnine ali novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Delovni invalidi so pravico do delne invalidske pokojnine po pokojninski reformi iz leta 1999 lahko uživali kadar koli od 1. januarja 2003 dalje, pravico do delnega nadomestila po veljavni pokojninski reformi iz leta 2012 pa kadar koli od 1. januarja 2013 dalje.
Spremembe na področju osnov za plačilo prispevkov
Novela nenazadnje spreminja osnovo za plačilo prispevkov na podlagi dohodka iz drugega pravnega razmerja. Osnovo bo od 1. februarja predstavljalo vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini deset odstotkov dohodka.
Poleg tega se spreminja osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje. Osnovo tako predstavlja plača zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom primerov, ki omogočajo podaljšano zavarovanje, valorizirana glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v državi na raven zadnjega meseca, za katerega državni statistični urad objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v državi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!