Zakaj so slovenske avtoceste vijugaste?

Gospodarstvo 08. Jan 202311:55 8 komentarjev
avtocesta črni kal
PROFIMEDIA

Slovenske avtoceste so v primerjavi z nekaterimi evropskimi bolj vijugaste. Nekaterim je vožnja po njih ravno zato bolj dinamična in prijetna, drugi pa raje vozijo po ravnem in preglednem cestišču. Zakaj so slovenske avtoceste vijugaste? So morda zato nevarnejše? Odgovarjajo družba za avtoceste (Dars), javna agencija za varnost prometa in avtomobilska zveza (AMZS).

Slovenske avtoceste so znane kot zelo vijugaste; denimo hrvaške, madžarske in nemške pa kot večinoma ravne. Ko pogovor nanese na vožnjo, se včasih vprašamo, zakaj je tako. Verjetno ste že slišali za teorijo, da vijugaste ceste pripomorejo k bolj zbrani vožnji in manjšemu divjanju po vozišču.

Zakaj so torej slovenske avtoceste bolj razgibane od evropskih? Za Slovenijo sta značilni velika reliefna razgibanost in razpršena poselitev, ki močno vplivata na načrtovanje avtocest, kar velikokrat onemogoča najkrajše in ravne povezave, je pa to v danih razmerah optimalna, največkrat pa tudi edina možna in sprejemljiva rešitev.

Poleg tega pa na gradnjo avtocest vplivajo še drugi dejavniki. Na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) za N1 pojasnjujejo, da je umeščanje cestne trase v prostor dolgotrajen proces. Ta zahteva številna usklajevanja vseh uporabnikov v prostoru, zato je marsikdaj treba sprejeti kompromisne rešitve. Poleg naravnih danosti omejitve predstavljajo tudi antropogene dejavnosti v prostoru.

“Ker je prostor zelo kompleksen, je treba sprejeti kompromis med zahtevami po ohranjanju narave, zagotavljanjem pogojev za odvijanje obstoječih dejavnosti v prostoru in željo po razvoju. Ob vsem tem je treba vključiti tudi ekonomiko posamezne investicije,” dodajajo.

PREBERITE ŠE: Pred pol stoletja odprli prvo avtocesto v Sloveniji in Jugoslaviji (FOTO)

Kakšne so omejitve pri gradnji in načrtovanju avtocest?

Pri umeščanju avtocest v prostor je torej treba upoštevati številne omejitve, recimo relief, geološko zgradbo terena, poplavna in zavarovana območja in predpise, povezane z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine. Prav tako občinske prostorske akte ter ne nazadnje tudi željo občin, lokalnih skupnosti …

Poleg naravnih danosti pa se je treba pri načrtovanju in gradnji avtocest držati predpisanih standardov. Slovenske avtoceste so namreč zgrajene v skladu s predpisi, predvsem pa s pravilnikom o projektiranju cest, ki med drugim določa minimalni dopustni polmer krivin, njihovo spajanje in sosledje. Projektna hitrost, ki je odvisna od vrste in zahtevnosti terena, je na ravninskem in gričevnatem terenu avtoceste 130 kilometrov na uro. S to hitrostjo je omogočena varna vožnja na mokrem in čistem vozišču,” so za N1 poudarili na agenciji za varnost prometa.

avtocesta
PROFIMEDIA

Ravna linija naj bi se na cestah višjih kategorij uporabljala samo v posebnih okoliščinah, saj imajo lahko takšni cestni odseki po navedbah agencije vrsto slabosti. “Na avtocesti, kjer ni nasprotnega prometa, je teh slabosti manj, a še vedno ostajajo težave, kot so slaba preglednost izza spredaj vozečega vozila, izrazitejše slepenje z žarometi pri vožnji ponoči, nestabilen položaj volana pri vožnji, zaradi česar je vožnja bolj utrujajoča in manj varna, vožnja pa je utrujajoča tudi zaradi monotonosti. Hitrost vožnje omejujeta le večji vzpon, ki je na avtocesti maksimalno šestodstoten, in predpisana ali s prometno signalizacijo določena omejitev hitrosti. “Navedene slabosti veljajo tudi za odseke avtocest z zelo blagimi, komaj opaznimi zavoji,” so še pojasnili na agenciji za varnost prometa.

Da so vijugaste avtoceste in hitre ceste varne, so za N1 potrdili tudi na AMZS. “Te ceste so zasnovane kot varne, sestavljene z bogatimi geometrijskimi elementi, tako horizontalnimi (majhna ukrivljenost, veliki radiji, op. a.) kot vertikalnimi (nizki vzdolžni nakloni, velike vertikalne zaokrožitve, op. a.). Zagotovljena je preglednost, vsa križanja so izvennivojska, priključevanje na avtoceste pa je mogoče le na priključkih. Njihove najpomembnejše lastnosti so ločeni smerni vozišči, široki prometni pasovi ter varnostne in varovalne ograje. Projektirane in zgrajene so glede na predpise, ki za izbrane oziroma dovoljene hitrosti vožnje določajo dovoljeno ukrivljenost tako, da je promet na njih v vsakem trenutku, ob upoštevanju prometnih predpisov, ustrezno tehnično vzdrževanemu vozilu ter na vožnjo osredotočenemu vozniku, varen,” so za N1 še pojasnili.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje