Zakon o RTV: na referendumu prepričljiva zmaga zagovornikov

RTVS
Foto: N1

Volilci in volilke so na referendumu podprli novelo zakona o RTV Slovenija. Za je glasovalo slabih 63 odstotkov volilcev, proti pa dobrih 37 odstotkov. Predsednica DZ in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je dejala, da so veseli, ker bodo javno RTV "rešili iz strankarskega, političnega primeža, v katerem se je znašla". V stranki SDS pa menijo, da s tem v Sloveniji "dobivamo popolnoma politično Golobovo televizijo".

Volilke in volilci so na današnjem zakonodajnem referendumu odločali, ali naj v veljavo stopi vladna novela zakona o RTV Slovenija. Za novelo zakona je glasovalo okoli 440 tisoč volilcev in volilk oziroma 62,73 odstotka, proti pa okoli 260 tisoč oziroma 37,27 odstotka.

Golob: Državljani so povedali politiki, naj se neha hecati iz države

Predsednik vlade Robert Golob se je zahvalil vsem volilkam in volilcem, da so vzeli to sporočilo zares in se referenduma udeležili. Udeležba na referendumu je bila po njegovi oceni jasno sporočilo politiki. “S prepričljivo večino so državljani povedali politiki, naj se neha hecati iz države in naj začne opravljati tisto nalogo, za katero so jo ljudje izvolili in za katero jo plačujejo,” je dodal. Daljši odziv si preberite tukaj.

“Prvi delni rezultati referenduma kažejo potrditev javnosti, da z nami bije ta boj, hoče profesionalno, avtonomno in kakovostno javno radiotelevizijo. Noče vulgarnosti, mobinga in šikaniranja, ki ga zaposleni doživljamo že več kot eno leto,” je povedala Helena Milinković, vodja stavkovnega odbora in koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Ob tem se je zahvalila javnosti in strokovni javnosti. “Hvala, javnost, mi smo tukaj zaradi vas. Ta izid in glasovanje sta potrditev, da imamo prav in da lahko ta boj nadaljujemo. Ni še končan. Ne vemo, kaj bo vodstvo storilo jutri. Ampak vaši glasovi nam dajejo moč in spodbudo za ta boj, ki je skupen, da ga lahko peljemo naprej. Naš boj za reformo in strokovno javno RTV se nadaljuje,” je dodala.

Voditelj na RTV Saša Krajnc, ki danes praznuje tudi rojstni dan, pa je dejal, da je zmaga na referendumu eno najlepših daril, ki si jih lahko človek želi. “Da bomo lahko za gledalce še naprej ustvarjali kakovosten program, brez vtikanj nestrokovne javnosti.”

Jeraj: Dobivamo popolnoma politično Golobovo televizijo

Na rezultat so se odzvali v stranki SDS, ki je bila pobudnica vseh treh referendumov, tudi zakona o RTV Slovenija. Kot je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj, so se med kampanjo trudili volilcem predstaviti slabosti novele zakona o RTV, kar je bilo težko, saj “ni bilo nobene javne razprave in predstavitve mnenj”.

“Novela je podobna ureditvi, ki smo jo imeli v devetdesetih in je povzročila kaos in težave na RTV. Po zakonu leta 2005 se je to uredilo, vendar smo bili vsakokrat, ko je bila na oblasti desna vlada, priča izrednim razmeram. Vpili so o cenzuri, pritiskih na novinarje, prevzemu RTV in podobno,” je komentirala in dodala, da to kaže, da je “naš medijski prostor močno nagnjen v levo in da se ne dopušča pluralnosti”.

Poslanka je še podarila pomen raznolikosti RTV in predstavljanja vseh segmentov družbe. “Z manipulacijo, da se z zakonom politika umika iz RTV, v resnici skozi stranska vrata prihaja vladna politika,” je menila in dejala, da “dobivamo popolnoma politično Golobovo televizijo”.

Klakočar Zupančič: Veseli smo, da bomo RTV rešili iz političnega primeža

Nekaj po 20. uri, ko je že kazalo na zmago zagovornikov novele, je rezultate za N1 komentirala tudi predsednica državnega zbora in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. Povedala je, da so veseli, da so volilci odšli na volišča in da so se večinsko izrazili za zakone. “Predvsem smo veseli, da bomo javno RTV rešili iz strankarskega, političnega primeža, v katerem se je znašla,” je še komentirala.

Nika Kovač: Zaposleni na RTV so simbol zmage in upanje za Slovenijo

“Pokazali smo, da smo skupnost, da smo povezana skupnost ljudi, ki ne prenaša zla in političnega prevzema neodvisnih organov, ne glede na to, katere barve so. Za nas je ta zmaga potrditev, da je Slovenija družba prijaznih in srčnih ljudi. Da imamo najboljše prebivalke in prebivalce in da na koncu dobro vedno premaga zlo,” pa je rezultate komentirala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

“Veliko dela je bilo opravljenega prostovoljno in na lasten pogon. Predvsem pa nam ogromno pomeni povezava z zaposlenimi na RTV. To so ljudje, ki so nam v neizmeren navdih. Kako so se kljub težkim pogojem, čeprav so bili eksistenčno ogroženi, kako so sledili temu, da so zavezani javnosti in govorili, kaj se dogaja. In mislimo, da so oni simbol te zmage in da je ZA zmaga upanje za vso Slovenijo,” je še dejala Kovač.

Po njenem mnenju je ustavna presoja novele zakona o RTV Slovenija legitimna in demokratična možnost. “Kdaj se bodo zgodile spremembe, je vprašanje za predsednika vlade in politiko. Mi smo imeli svojo vlogo jasno pri referendumu, zdaj pa bomo opozarjali, da se zaščitijo delavci. Njihova situacija se ne bo končala čez en teden, in treba je narediti vse, da se zaščitijo,” je še dejala ob aplavzu navzočih v štabu inštituta. “Ne glede na to, kdo je na oblasti, so naše vrednote jasne. Tako kot pri čisti vodi je bila vrednota skupnost. Ljudje se bomo, ne glede na oblast, za to postavili, v ogromnem številu, ker naš glas šteje,” je zaključila Kovač.

O prihodnjih korakih pa je direktorica inštituta že kmalu po zaprtju volišč povedala, da bodo zdaj odšli na dopust, kjer bodo za mesec dni zaprli družbena omrežja in počivali. “Ker se nam zdi v tej neoliberalni družbi ta želja po nenehni produktivnosti problematična. Pogosto zapademo vanjo. In tudi to, da kdaj počivamo, se nam zdi lekcija za vse, da je kdaj tudi lenoba revolucionarno dejanje,” je dodala.

Vrečko: Zdi se mi ključno, da se RTVS depolitizira

“Ljudje so odločno pokazali, da si želijo umika strankarske politike iz naše največje medijske in kulturne ustanove, ki mora biti neodvisna in avtonomna,” je v prvem odzivu ob še neuradnem izidu povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Za N1 pa je ministrica zavrnila kritike nasprotnikov, da novela zakona o RTV Slovenija ne bo prinesla depolitizacije, ampak bo javna televizija še bolj politično obarvana. Kot je dejala, gre za “popolnoma deplasiran” argument, saj bodo člane svetov imenovale neodvisne institucije, “od Slovenske akademije znanosti in umetnosti do verskih organizacij in številne druge zagovorniške organizacije, ki delujejo neodvisno”.

“Zdi se mi ključno, da se RTVS depolitizira, strankarska politika pa se umakne iz upravljanja in vodenja RTVS,” je povedala in dodala, da zdaj to ni bilo mogoče, ker programske svetnike imenuje državni zbor. Glede možnosti, da bi lahko stranka SDS zakon vložila v ustavno presojo, pa je ministrica dejala, da so v koaliciji prepričani, da bi zakon ustavno presojo prestal.

DNS: Ljudje si od politike želijo neodvisne medije

Iz Društva novinarjev Slovenije so sporočili, da so zadovoljni, da so tudi njihovi argumenti in zavzemanja za RTVS prepričali večino volilcev in da so ti na strani neodvisnega novinarstva. “Ljudje so se prvič z donacijami za obSTAnek, zdaj pa kot volivci na referendumu jasno izrekli, da si želijo od politike neodvisne, svobodne in profesionalne javne medije. Pričakujemo, da bo politika to sporočilo dokončno slišala in razumela ter da so vsakršni poskusi uničevanja medijev enkrat za vselej končani. Nasprotniki zakona niso dosegli niti kvoruma, zato je podpora zakonu ne glede na volilno udeležbo toliko bolj pomembna in prepričljiva,” so zapisali.

V DNS dodajajo, da podpora zakonu sicer ne pomeni, da bo na RTVS kar čez noč oziroma z uveljavitvijo zakona vse drugače. “Pomeni le, da se šele utira pot nujnim spremembam in da ima zdaj RTVS vsaj možnost preživeti in obstati.” Ob tem so zapisali, da bodo skrbno in pozorno spremljali tudi imenovanja po novem zakonu, pričakujejo izbor najbolj kompetentnih in strokovnih kadrov, sicer ne bodo “ostali tiho”. Na tem mestu pa ponovno pozivajo vodstvo RTVS in TVS ter programski svet k odstopu, saj je rezultat tudi dodatna potrditev nezaupanja nekompetentnemu, spolitiziranemu vodenju RTVS.

Gregorčič se bo obrnil na ustavno sodišče

Predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič je poudaril, da se bo še isti dan, ko bo zakon objavljen v uradnem listu, obrnil na ustavno sodišče. “Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS že nekaj časa pripravljamo. Želimo si namreč, da je pripravljena tako, da bo ustavno sodišče o njej tudi vsebinsko presojalo in je ne bo zavrglo iz procesnih razlogov,” je pojasnil Gregorčič. Taka vsebinska odločitev ustavnega sodišča, ne glede na njen izid, se mu zdi izjemno pomembna, ker bo predstavljala pravila igre za v prihodnje. “Osebno mi ni pomembno, kakšna ta pravila igre so, pomembno pa se mi zdi, da so za vse enaka,” je dejal po poročanju STA. Na vprašanje, ali v prihodnosti razmišlja o prijavi za programskega svetnika, je odgovoril, da o tem še ni razmišljal, še piše STA.

Vodstvo RTVS: Referendum je pokazal, kako pomemben je RTV

Vodstvo RTV Slovenija je sporočilo, da sta referendum in izražena volja volilk in volilcev pokazala, kako pomembno vlogo ima javni medijski servis za delovanje demokratične družbe. “Poseben pomen pripisujemo opravljeni javni razpravi pred referendumsko kampanjo in med njo, kjer so imeli strokovnjaki in civilna družba priložnost soočiti mnenja, gledalci, poslušalci in bralci pa skozi vrsto oddaj o javni radioteleviziji podati svoja stališča do programskih vsebin. Dialog, sprejemanje kritik in spoštovanje pravne države je glavno vodilo obstoja vsake javne radiotelevizije. Poudarjamo, da bo RTV Slovenija tudi vnaprej delovala v skladu z zakonodajo in vsemi pravno določenimi postopki ter v najširšem interesu javnosti,” so zapisali.

Uroš Urbanija in Andrej Grah Whatmough
Uroš Urbanija, direktor TV Slovenija in nekdanji direktor Ukoma v času Janševe vlade, ter Andrej Grah Whatmough, generalni direktor RTV Slovenija. (foto: Borut Živulovič/Bobo)

“Naloga javnega medija v demokratičnih družbah je podajanje točnih, nepristranskih, preverjenih in celovitih informacij. RTV Slovenija te naloge izpolnjuje skozi številne in raznolike oddaje v različnih programih,” so še dodali.

Uradno poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja bo objavljeno 24. januarja 2023, to je 58. dan po glasovanju, vendar pa bi lahko, če zavrnitveni kvorum ne bo dosežen in bo večina volilcev glasovala za sprejetje zakona, poročilo DVK objavljeno še pred koncem letošnjega leta. O predlogu takšne spremembe rokovnika bo volilna komija predvidoma odločala prihodnji teden.

Kaj sledi?

Novela zakona bo v veljavo stopila dan po objavi v uradnem listu. Vlada namreč meni, da je to nujno zato, “da se čim prej dosežejo predlagane spremembe, ki so nujne za zagotovitev institucionalne, organizacijske in programske avtonomije RTV Slovenija”. Z dnem uveljavitve zakona se bodo začele izvajati predvidene spremembe, ki jih uvaja vladna novela zakona. Prenehal bo mandat članov programskega in nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja javnega zavoda, direktorja radia in direktorja televizije.

Upravljanje in nadzor javnega servisa se bo s programskega in nadzornega sveta (v programskem svetu je trenutno 29 članov, v nadzornem pa 11) prenesel na novoustanovljeni enotni svet RTVS, ki bi imel 17 članov, glavno vlogo pri njihovem imenovanju pa bodo imeli civilna družba, javnost in zaposleni. Svet RTVS se mora v skladu z zakonom konstituirati najpozneje v 60 dneh od uveljavitve zakona, do takrat pa bodo programski in nadzorni svetniki, ki jim je prenehal mandat, nadaljevali delo.

Vladna novela zakona predvideva tudi, da bo vodenje javne radiotelevizije prevzela štiričlanska uprava, ki jo bo vodil predsednik. Tega glede na novelo imenuje svet na podlagi javnega razpisa, dva dodatna člana uprave imenuje enotni svet na predlog predsednika uprave. V štiričlanski upravi pa bo tudi delavski direktor, ki ga bodo izvolili zaposleni na RTVS na neposrednih volitvah, ta pa ne sme biti hkrati še predsednik sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik. Aktualni generalni direktor bo do imenovanja uprave svojo funkcijo opravljal kot vršilec dolžnosti, zadolžen pa bo za opravljanje zgolj tekočih poslov, ki omogočajo nemoteno delovanje javnega zavoda. To bo veljalo tudi za direktorja televizije in direktorja radia do imenovanja njunih naslednikov.

Bo SDS vložila ustavno presojo zakona?

V stranki SDS pa razmišljajo o nadaljnjih korakih, kako blokirati uveljavitev zakona. To bi lahko storili, če bi zakon v presojo predali ustavnemu sodišču. Poslanka SDS Alenka Jeraj je v petkovem referendumskem soočenju v oddaji N1 STUDIO o možnosti ustavne presoje zakona o RTVS povedala, da se bodo v stranki o nadaljnjih korakih odločili potem, ko bo znan rezultat referendumov. V SDS na današnji novinarski konferenci o tem niso govorili.

Profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Igor Kaučič je za N1 razložil, kako poteka ustavna presoja zakona. “Ko zakon stopi v veljavo, lahko tisti, ki imajo aktivno legitimacijo, sprožijo postopek pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ima nato možnost, da odredi začasno zadržanje izvrševanja zakona, če bi sodišče ocenilo, da bi z izvajanjem zakona nastala nepopravljiva škoda. Tudi če bi se ustavno sodišče odločilo, da bi presojo zakona o RTVS obravnavalo po nujnem postopku, bi to še vedno pomenilo, da bi obravnava trajala vsaj dva do tri mesece, vendar je težko predvidevati, koliko časa bi dejansko postopek trajal,” nam je povedal Kaučič. Ob tem je dodal, da je časovnica odločanja ustavnega sodišča odvisna predvsem od tega, če odredi začasno zadržanje izvajanja zakona in če bi odločalo po hitrem postopku.

N1

Kot možnost, da bi ustavno sodišče odredilo začasno zadržanje izvajanja zakona zaradi nepopravljive škode, ki bi jo izvajanje zakona prineslo, pa Kaučič ocenjuje, da teh pogojev sam ne vidi. “Morda bi sodišče lahko ocenilo, da bi nastala nepopravljiva škoda, ker bodo z uveljavitvijo zakona prenehali mandati vsem vodstvenim delavcem na RTVS. Je pa pojem nepopravljivosti pri ustavnem sodišču opredeljen zelo restriktivno,” je še dodal Kaučič.

V SDS so večkrat poudarjali tudi spornost nujnega postopka, po katerem je novela zakona o RTVS šla čez državnozborsko obravnavno. Kaučič meni, da je ustavno sodišče sicer pristojno, da odloča tudi o ustavnosti postopkov, po katerih so bili zakoni sprejeti, vendar v tem primeru nujni in navadni postopek z ustavo nista urejena.

“Ustavno sodišče ne more odločati o ustavnosti postopka, ker ta postopek ni določen z ustavo. Lahko pa v svoji opredelitvi izpostavi, da to po vsebini zakona nujni postopek sprejetja ni bil potreben,” je povedal. Ob tem je dodal, da gre pri sprejemanju zakonov po nujnih postopkih, ki so v zadnjem času postali stalnica, za zlorabo, ampak da bo imelo ustavno sodišče pri presojanju ustavnosti tega zakona pred seboj druga pomembna vprašanja. Predvsem to, ali je hkratna prekinitev mandatov vodstva javnega servisa v skladu z ustavo.

Odprta razlaga 25. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi

Kot je omenjeno že zgoraj, 25. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi določa, da eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev. Služba vlade za zakonodajo pa je podala mnenje, da ta določba v resnici ni zavezujoča, saj je relevantna ustava. Ta pa državnemu zboru ne narekuje, da se mora ozirati na izide referendumov. “Načeloma bi državni zbor po mnenju vladne službe za zakonodajo lahko sprejel celo zakon z isto vsebino, kot je bila zavrnjena na referendumu, čeprav si je kaj takega z vidika spoštovanja ljudske volje in politične odgovornosti težko predstavljati,” so zapisali v vladni službi.

Z razlago vladne službe se strinja tudi strokovnjak ustavnega prava Igor Kaučič. Slovenija je namreč leta 2013 z ustavno spremembo sprejela zavrnitveni referendum in zaradi tega novega modela referenduma “suspenzivni rok več ni potreben”. Vendar pa, tako Kaučič, se v devetih letih zakon o referendumu in ljudski iniciativi v 25. členu ni spremenil in uskladil z ustavno spremembo. “Moja razlaga je enaka razlagi vladne zakonodajne službe, torej da ta suspenzivni rok ne pride v poštev, vendar gre tu zgolj za razlago. 25. člen tega zakona še vedno velja, zato sam štejem to vprašanje za odprto in sporno. Vprašanje pa je, kako bo ravnal državni zbor,” je še dodal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar