Dr. Boštjan Marko Turk je sinoči na TVS dejal: "Zunaj je mraz in sneg, vi pa nam razlagate o segrevanju." Za komentar njegove izjave smo vprašali strokovnjake. "Od intelektualcev bi pričakovala, da ločijo, kaj je trenutno vreme in kaj je podnebje, in da si pogledajo podatke, ki nedvoumno kažejo na segrevanje podnebja in so javno dostopni," je dejala klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Sinoči so se na Televiziji Slovenija soočili podporniki in nasprotniki zakona o vladi – enega od treh zakonov, o katerem bomo v nedeljo odločali na referendumih.
Soočenje je bilo zelo burno, gostje v studiu so govorili drug čez drugega, predstavnica tabora “ZA”, predsednica državnega zbora in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič pa je moškim, ki so stali na drugi strani studia in zagovarjali tabor “PROTI”, dejala, da so “cvetober klenih mož, katerih besede in dejanja dejansko temeljijo na ksenofobiji, homofobiji, delno mizoginiji in epistemofobiji” in da “zganjajo propagando”. Z druge strani so ji odgovorili, da so njene besede sovražni govor.
Voditeljica Erika Žnidaršič je na koncu oddaje dejala: “Hvala vsem za to dokaj bizarno soočenje.”
Med govorci je bil tudi dr. Boštjan Marko Turk, nasprotnik zakona o vladi, ki je ministru Luki Mescu, ki je zakon zagovarjal, navrgel: “Jaz sem univerzitetni profesor in evropski akademik, član nekaj evropskih akademij. Kdo ste pa vi?”
Ob koncu oddaje pa je Turk ob navedbi koalicije, da bo ustanovila ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, saj se zaveda grožnje podnebnih sprememb, dejal, da “poslušamo o podnebnem krču ali ne vem čem. Vidimo, da je zunaj mraz, sneg pada in vi nam razlagate o segrevanju.”
Za mnenje o njegovem očitnem zanikanju podnebne krize, katere posledice že zelo čutimo tudi v Sloveniji, smo povprašali strokovnjake s tega področja.
“Ljudje na pomembnih položajih bi morali ločiti, kaj je vreme in kaj je podnebje,” je jasna klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. “O tem se učijo že v osnovni šoli, zato takega osnovnega nerazumevanja od intelektualcev ne bi pričakovala.” Dodala je, da podatke o temperaturah v Sloveniji zbiramo že 60 let in da ti jasno kažejo na segrevanje podnebja. “Podatki so javno dostopni na spletni strani Agencije RS za okolje, kjer si jih vsak lahko ogleda.”
Le nekaj zadnjih novic z dokazi o spreminjanju podnebja: Poletna suša je izpraznila struge vodotokov in pospešila širjenje požarov, toča dosega rekordne velikosti in tolče vse pogosteje, september je bil med najbolj namočenimi od začetka meritev, oktober pa rekordno topel. Zadnjih sedem let je bilo najtoplejših doslej. Lani je morska gladina dosegla rekordno višino. Prav tako je lani prvič v zgodovini deževalo na najvišji točki grenlandskega ledenega pokrova.
November izrazito nadpovprečno topel
Da gre pri Turkovi izjavi za mešanje pojma vreme in podnebje, je povedal tudi klimatolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik. “Podnebje je statistični opis vremena skozi daljše obdobje (več desetletij) v nekem kraju in vključuje povprečne vrednosti in nihanja meteoroloških spremenljivk, na primer temperature zraka, višine padavin in snežne odeje, hitrosti vetra, trajanja sončnega obsevanja in tako naprej,” je razlagal Vertačnik. “Podnebne spremembe v zadnjih nekaj desetletjih so bile v večjem delu sveta, tudi pri nas, mnogo večje, kot je spremenljivost vremena na dnevni ravni ali razlike med jutrom in popoldnevom.”
Novembrske temperature (primer Ljubljane) so v zadnjih letih v povprečju od 2 do 3 °C višje kot v najhladnejšem obdobju meritev in približno 1 °C višje kot v začetku meritev v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ob tem Vertačnik je spomnil, da je bila letos več kot polovica novembra nadpovprečno topla, šele 19. novembra je nastopilo obdobje zmernih temperatur. “Kljub ‘svežemu’ zaključku novembra bo mesec kot celota izrazito nadpovprečno topel. ‘Mraz in sneg’, ki ju omenja gospod Turk, nista za konec novembra nič posebnega,” je dejal klimatolog.
“Ker sneg tudi po nižinah novembra pred desetletji ni bil ekstremen pojav in se, sicer redkeje, še pojavlja, obdobje zmerno hladnega vremena s snegom skoraj ali do nižin tudi v sedanjem času ni tak dogodek, ki bi bil v nasprotju s splošnim dvigom temperature. Drugič, sedanje podnebne spremembe so globalne narave, torej jih zaznamo (skoraj) po vsem svetu. Posamezni vremenski dogodek na lokalni ravni ni prav močan dokaz za podnebne spremembe ali proti njim v nekem kraju, kaj šele na globalni ravni,” je razlagal Vrtačnik. Dodal je še, da je “podnebni krč” bolj kot ne političen izraz, ki pa vsaj deloma zajame resnost sedanjih in prihodnjih podnebnih sprememb.
Arsove raziskave so pokazale, da se je povprečna temperatura v zadnjih 50 letih v Sloveniji povišala za dve stopinji Celzija. Zime so se v zadnjih desetletjih občutno spremenile. O tem, kakšne so bile še ne tako davno, kar priča o hitrosti spreminjanja podnebja, lahko preberete v članku s fotografijami Snežni predori in meseci snega – bilo je nekoč v Sloveniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje