Znano je, kdo bo v prihodnjem petletnem mandatu sedel v državnem svetu in komu se vanj ni uspelo uvrstiti. Med slednjimi je sedanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, sedanji državni svetnik iz vrst SLS in pred tem sekretar "drugega doma" Marjan Maučec, dolgoletni državni svetnik iz vrst SDS Bogomir Vnučec ... Med novinci pa so župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah in vidni član NSi David Klobasa, nekdanja zaupnica Aleksandre Pivec Jasmina Opec Vöröš, bivši predsednik državnega zbora Jožef Školč, v državni svet se vrača Stanislav Pejovnik ...
Letošnje supervolilno leto prinaša tudi nov državni svet. 17 obstoječih državnih svetnikov bo to delo opravljalo še naprej, 23 pa jih je novih. Po prvih ocenah tehtnica kaže nekoliko bolj na levo kot je v sedanjem mandatu oziroma v novem državnem svetu ni več toliko odločnih podpornikov desne politične opcije. Takšna usmeritev se je najbolj nazorno kazala pri izglasovanih vetih, saj je bil državni svet mnogo bolj popustljiv pri zakonih Janševe vlade kot pri zakonih v času Šarčeve in sedanje Golobove vladavine.
V obdobju od leta 2022 do 2027 bo v državnem svetu tudi več žensk: doslej smo imeli le štiri državne svetnice, tokrat jih je bilo izvoljenih sedem. Za 40 svetniških mest se je sicer potegovalo skoraj sto kandidatov.
Med 22 državnimi svetniki, ki bodo zastopali lokalne interese, jih je največ, osem, iz vrst SDS. Štirje od njih so v državnem svetu sedeli že v iztekajočem mandatu. To so Milan Ozimič, Rajko Fajt, Bojan Kekec in Dušan Strnad. Rajko Fajt, ki je na prejšnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana SDS na Ptuju, se je kot fizična oseba vključil v tokratno referendumsko kampanjo o noveli zakona o RTVS. Bojan Kekec je bil na nedeljskih lokalnih volitvah ponovno izvoljen za mestnega svetnika SDS v Novem mestu, Dušan Strnad pa ostaja župan občine Ivančna Gorica.
Iz vrst SDS so kot predstavniki lokalnih interesov v državni svet prišli še nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj pa predstavnik strankinega podmladka Andrej Poglajen, občinski svetnik SDS iz Cerknice Miloš Pohole in občinski svetnik Slovenskih demokratov v Sevnici Gregor Korene.
Med predstavniki lokalnih interesov sta tudi dva člana SLS: župan Nakla Ivan Meglič in bivši predsednik stranke Marko Zidanšek. Slednji je sicer pred državnozborskimi volitvami zapustil vrste SLS, to pa pospremil z besedami, da ne verjame v uspešnost projekta gibanja Povežimo Slovenijo. Njegov dvom je bil očitno upravičen. Kot nam je dejal novi predsednik SLS Marko Balažic, pa se je Zidanšek po njegovem prevzemu vodenja stranke v SLS vrnil.
Prav tako dva predstavnika lokalnih interesov sodita v vrste NSi. Oba sta nova-stara župana, in sicer Matej Slapar, ki je na čelu občine Kamnik, in David Klobasa, ki ostaja župan Svete Trojice v Slovenskih Goricah. Klobasa je na nedeljskih županskih volitvah prejel skoraj 85 odstotkov glasov, 11-članski občinski svet v Sveti Trojici pa bo v prihodnje povsem v barvah NSi. Klobasa je v tekmi za državnega svetnika med drugim premagal nekdanjo poslanko SMC Mojco Žnidarič in župana Radencev Romana Leljaka.
Med nove državne svetnike, ki sodijo na desno polovico političnega prostora, sodi tudi Jasmina Opec Vöröš. Ta je bila v preteklosti podpredsednica SLS, nato pa je prestopila v krog Aleksandre Pivec in bila njena najtesnejša zaupnica. SLS Opec Vöröš v tekmi za državno svetnico ni podpirala, saj je imela v Prekmurju svojega kandidata, sedanjega državnega svetnika Marjana Maučeca. A je bila Opec Vöröš uspešnejša.
Iz vrst SD so v državni svet kot predstavniki lokalnih interesov prišli novi-stari župan Velenja Peter Dermol, odhajajoči župan Metlike Darko Zevnik, ki ga je v nedeljo premagala Martina Legan Janžekovič, in Bojan Borovnik, ki je bil na tokratnih lokalnih volitvah ponovno izvoljen za župana Mislinja.
Tudi v prihodnje bo državni svetnik dolgoletni župan Zagorja Matjaž Švagan, ki je bil sicer nekoč vidni član LDS. Ljubljano bo še naprej zastopal njen podžupan Dejan Crnek, ki je bil na listi Zorana Jankovića tudi v nedeljo izvoljen v mestni svet prestolnice.
Kdo so poraženci?
V državni svet pa tokrat ni uspelo priti Francu Kanglerju. Ta sicer upa, da se bo na prvo decembrsko nedeljo vrnil na čelo mariborske občine – v drugem krogu županskih volitev se bo pomeril z aktualnim županom štajerske prestolnice Sašo Arsenovičem. Kanglerja je na volitvah v državni svet v Mariboru – tudi s pomočjo predstavnikov levih strank – premagal Drago Žura.
Prav tako v državnem svetu ne bo več sedel sedanji predsednik “drugega doma” Alojz Kovšca; interese obrtnikov bo v prihodnje zastopal Aleš Pulko. Gre za lastnika izvoznega podjetja s 30 zaposlenimi in predstavlja tretjo generacijo družine, ki se ukvarja s podjetništvom. Za predstavnika obrtnikov se je sicer potegovalo kar osem kandidatov, med njimi tudi nekdanji predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh.
Neupešno volilno leto Alojza Kovšce
Supervolilno leto se ni izšlo po načrtih predsednika državnega sveta Kovšce. Najprej se je skupaj z listo Povežimo Slovenijo neuspešno potegoval za vstop v državni zbor; kandidiral je v dveh volilnih okrajih, vendar je v vsakem zbral le dobra dva odstotka glasov. Nato je napovedal, da se je pripravljen potegovati za položaj predsednika republike, če bo dobil podporo širšega kroga političnih strank. A ga ni podprla nobena. Kovšci pa zdaj ni uspelo niti na volitvah v državni svet.
Med bolj prepoznavnimi novimi člani državnega sveta, ki bodo zastopali funkcionalne interese, je nedvomno glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije Jožef Školč, ki je bil pred Janezom Drnovškom predsednik LDS, kasneje pa predsednik državnega zbora in minister za kulturo. V svetniške klopi se bo po mandatu pavze kot predstavnik za področje raziskovalne dejavnosti vrnil nekdanji rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, nova predstavnica za področje zdravstva pa bo Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege.
Kako se izvoli državni svet?
Državni svet zastopa socialne, gospodarske, poklicne in lokalne interese. Sestavljen je iz 22 predstavnikov lokalnih interesov ter 18 predstavnikov delovnih in socialnih interesov. Med slednjimi so štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti.
Izvoljeni so za mandatno dobo petih let. Voli se jih na posrednih volitvah v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih, preko predstavnikov (elektorjev) v volilnih telesih. Za svetniška mesta, ki jih zasedajo predstavniki funkcionalnih interesov, so elektorje določile interesne organizacije. Za mesta, ki so namenjena predstavnikom lokalnih interesov, pa občinski in mestni sveti. Z izjemo predsednika, ki je v državnem svetu zaposlen, državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Kot že večkrat v preteklosti tudi tokrat brez zapletov pri volitvah v državni svet ni šlo. Izpodbijanje rezultata je napovedala Inženirska zbornica Slovenije. Prepričani so namreč, da jim na volitvah državnega svetnika, ki zastopa samostojne poklice, ni bila zagotovljena enakopravna obravnava.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje