Že v prvem tednu delovanja nove vlade so se med strankami koalicije pojavile razpoke zaradi enega od trenutno najpomembnejših in tudi najbolj občutljivih zakonov – zakona o nalezljivih boleznih.
Premier Robert Golob je po zmagi na volitvah 24. aprila še isti večer napovedal, da bodo prvi vsebinski ukrepi nove vlade usmerjeni v pripravo strategije za jesen: “Kako bomo živeli, če se covid vrne, in kako bomo živeli, če bo energetska draginja še tu. To je edina stvar, ki me skrbi, in čisto nič drugega,” je dejal v prvem pogovoru za N1.
Prejšnja vlada Janeza Janše je epidemijo covida-19 upravljala z odloki, za katere pa je ustavno sodišče večkrat ugotovilo, da so v neskladju z ustavo. Menilo je, da je splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, lahko le zakon. Tako so kar dvakrat – 13. 5. in 7. 10. 2021 – ustavni sodniki državnemu zboru naložili, da mora v dveh mesecih odpraviti neustavne določbe krovnega zakona za upravljanje z epidemijo. Gre za zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), ki pa je zastarel in ni bil spisan za primer tako obsežne epidemije, kot je bila zadnja.
V šibki Janševi koaliciji politične volje za posodobitev zakona ni bilo, naposled je vladni predlog po vetu državnega sveta zrušila kar koalicija sama in skupaj z opozicijo KUL glasovala proti, češ da “bo očitno prišlo do vložitve ustavne presoje in do zbiranja podpisov za referendum. Potem zakon itak ne bo stopil v veljavo”, je takrat to presenetljivo potezo opravičeval Janša. Njegova koalicija kljub drugačnim napovedim novega zakona ni vložila.
Poslance vseh strank – ne glede na to, kako so glasovali – so sicer po prvem glasovanju pred poslopjem parlamenta pričakali agresivni protestniki, ki so jih zmerjali in pljuvali, deležni so bili tudi groženj, ki so jih prijavili policiji. Zaradi občutljivosti sprejemanja tovrstne zakonodaje in očitno napetih razmer v državi politika v to kislo jabolko ni ugriznila in do konca preteklega mandata državnega zbora (DZ) ustavnih odločb ni izpolnila.
Podobno napeto pa bo reševanje tega vprašanja tudi v zdajšnji koaliciji strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Po naših zanesljivih informacijah je namreč med partnerji že takoj v prvem tednu prišlo do nesoglasij, kdo naj ZNB vloži – ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan iz Gibanja Svoboda, ali vseh 53 poslancev koalicije. Za prvo rešitev se zavzemajo Socialni demokrati, za drugo pa Gibanje Svoboda in po novem tudi Levica, ki naj bi bila sprva sicer bolj naklonjena možnosti, da zakon vloži ministrstvo.
Besedilo sicer ni novo, gre za predlog ZNB, ki ga je v sodelovanju z zdravstveno in pravno stroko pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Predlog je v parlamentarni postopek v začetku leta vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jo je vodila Janja Sluga, zdaj poslanka Gibanja Svoboda. A ker skrajšani postopek ni bil izglasovan, so sprejetje zakona prehitele volitve in razpustitev prejšnjega sklica DZ. Že ob prvem branju februarja letos pa predlog ni dobil podpore polovice poslancev SD, ki so se vzdržali, pomisleke pa so imeli tudi v Levici in drugih strankah takratne KUL opozicije. SDS je predlogu ostro nasprotovala, ker da je “neustaven”.
“V SD so se ustrašili”
Ob neformalnih opozorilih iz zakonodajno-pravne službe DZ in nasprotovanju dela civilne družbe, ki je vse poslanske skupine zasula z elektronsko pošto, so nekateri opozicijski poslanci, zlasti iz vrst SD, opozarjali na potrebo po široki javni razpravi. Prav tako so problematizirali določbo, da omejevalne ukrepe nadzira pristojno delovno telo DZ, torej odbor za zdravstvo, ki bi poleg tega tudi podajal soglasje k podaljšanju veljavnosti ukrepov preko 30, 60 ali 90 dni. Po besedah predstavnikov SD bi moral o tem odločati celoten državni zbor, torej vseh 90 poslank in poslancev, ne zgolj odbor, ki ima 17 članov.
Enaka opozorila neuradno iz SD prihajajo tudi zdaj. Menijo, da hitenje s tako občutljivim zakonom ni na mestu in priznavajo, da jih skrbi odziv državljanov. Po drugi strani pa v Gibanju Svoboda vztrajajo, da mora biti sprejet še pred začetkom parlamentarnih počitnic, torej do 15. julija. Po njihovem mnenju mora namreč vlada jeseni v primeru novega covidnega vala imeti na voljo zakon, ki bo omogočal sorazmerno in predvidljivo ukrepanje in ki bo v skladu z ustavo. V največji koalicijski stranki se po besedah naših virov tudi bojijo, da bi jih lahko še pri tem zakonu prehiteli v opoziciji – to se je denimo zgodilo z zakonom o RTV Slovenija.
V Golobovi stranki sicer menijo, da je besedilo, kot ga je spisala Pravna mreža za varstvo demokracije, ustrezno. Po informacijah N1 je minister Bešič Loredan v predlog zakona vključil zgolj dva manjša popravka – v neodvisno strokovno skupino, ki bi ob izbruhu nalezljive bolezni koordinirala ukrepe, je dodal predstavnika mikrobiološke stroke, kliničnima centroma Ljubljana in Maribor pa je naložil obveznost rednega posredovanja določenih podatkov v povezavi z epidemijo. V Pravni mreži so se s tema dopolnitvama po naših informacijah strinjali.
Premier Golob naj bi dal nato koalicijskim partnerjem jasno vedeti, da je zakon nared za vložitev in da naj ga s 53 podpisi vložijo koalicijski poslanci, parlament pa naj ga obravnava po skrajšanem postopku. Ker je SD temu nasprotovala, češ da mora zakon vložiti minister za zdravje in da se mora odviti še javna razprava, je koalicija zadeve na koncu umirila tako, da je v DZ ustanovila posebno delovno skupino, ki naj bi predlog še dopolnila in s tem preprečila pričakovane pripombe zakonodajno-pravne službe. Ob tem je iz Gibanja Svoboda neuradno slišati, da “so se v SD ustrašili.”
Pravna mreža: Čas je za izpolnitev zavez, brez nepotrebnega odlašanja
Vse koalicijske stranke in tudi ministrstvo za zdravje smo vprašali, kdo naj bi vložil predlog ZNB, kdaj se bo to predvidoma zgodilo, kakšna je zadnja različica in do kdaj bi moral biti zakon po njihovem mnenju sprejet. Od vseh smo prejeli skoraj identičen odgovor: “Predlog zakona, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, je v koalicijskem usklajevanju.” V SD so dodali še, da ZNB pripravljajo, “da se čim prej ustrezno uredi pravna podlaga pred morebitnim novim valom epidemije covid-19.”
Ko smo z zapletom seznanili Pravno mrežo za varstvo demokracije, so bili vidno presenečeni in razočarani. V uradnem odzivu pa so zapisali, da so predlog pripravili, da bi se lahko v najkrajšem času ustrezno implementirala odločba ustavnega sodišča. Opozarjajo, da se lahko epidemija jeseni ponovi, zato je po njihovem bistveno, da so pravne podlage za ukrepe sprejete pred tem in da so ustavno skladne.
Ob tem so strankam Gibanje Svoboda, SD in Levici sporočili: “Zdaj je čas, da koalicija izpolni zaveze glede uresničevanja ustavnih odločb in zakonski predlog sprejme brez nepotrebnega odlašanja. To, da je predlog ustavno skladen, so zagotovili ustavno-pravni strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi.”
Pod zakon so se sicer podpisali pravniki Samo Bardutzky, Alenka Šelih, Katja Filipčič, Rajko Pirnat, Polonca Kovač, Jerca Škerl Kramberger, Aleš Završnik, Janja Hojnik in Matija Urankar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje