V dveh dneh 5.000 sporočil: Kdo in zakaj je poslance zasul z elektronsko pošto

Koronavirus 13. Dec. 202106:50 > 13:412 komentarja
Delite:
Parlament
Foto: BOBO/N1

Vseh 90 poslank in poslancev državnega zbora je na zadnji novembrski dan v svoje elektronske nabiralnike prejelo po več tisoč sporočil s podobnimi naslovi in vsebino – da naj zavrnejo najnovejši protikoronski zakon (PKP 10). Poslanci menijo, da gre za organizirano akcijo, ki pa očitno ni bila izvedena ob pravem času. Glasovanja o PKP 10 namreč še ni bilo. Bi bil lahko ta pritisk dela volilcev eden od razlogov, zakaj niti opozicijske stranke niso navdušene nad predlogom zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga spisali pravni strokovnjaki?

Elektronski naslovi in nekateri drugi kontaktni podatki poslank in poslancev so javno objavljeni, saj gre za izvoljence ljudstva. In to ljudstvo ima zato vso pravico, da jih tudi kaj vpraša. A še nikoli doslej ni bilo takšnega pritiska volilcev kot ob sprejemanju ukrepov, povezanih z upravljanjem epidemije. Vlada namreč večino teh ukrepov sprejema z odloki, v državni zbor pa preostali del ukrepov praviloma prihaja s t. i. protikoronsko zakonodajo. To so paketi ukrepov s področij različnih resorjev, ki pa so že večkrat vsebovali tudi dele, ki z epidemijo nimajo nobene povezave. Opozicija jim pravi tudi “podtaknjenci”.

Sporočila identična, nekateri celo pozabili izbrisati napotke

Kot nam je potrdil predsednik državnega zbora Igor Zorčič, so ob koncu novembra vsi poslanci v zgolj dnevu ali dveh prejeli na tisoče, nekateri celo več kot 5.000 elektronskih sporočil s pozivi, da morajo zavrniti PKP 10. Kot je za N1 ocenil Zorčič, je do nekaterih očitno prišla “dezinformacija, da se bo s tem zakonom nekaj dogajalo, čeprav takrat še niti nismo vedeli, kdaj bo glasovanje”. Poslanci naj bi o zakonu, ki med drugim spreminja pravno podlago za pogoj PCT, podrobneje ureja odločanje o šolanju na daljavo in podaljšuje veljavnost lanskih turističnih bonov, odločali v zadnjih dneh decembra.

Večina sporočil je nosila naslov “NE PKP 10” ali “PROTI PKP 10”, vsebina je bila enaka ali vsaj podobna, poslana pa so bila z različnih naslovov. Po oceni nekaterih poslancev organizirano. Poslanec NSi Andrej Černigoj je za N1 povedal, da je v kratkem času v nabiralnik prejel približno 1.500 sporočil. “Velika večina posredovanih sporočil je copy-paste. Vidi se, da ta sporočila niso poslana osebno, ampak prek neke platforme in vsem poslancem,” meni Černigoj.

Poslanka stranke Konkretno (uradno gre sicer še vedno za poslansko skupino SMC) Mojca Žnidarič prav tako ocenjuje, da gre za organizirano akcijo. “Vsa elektronska sporočila so bila skoraj identična, nekateri so celo pozabili pobrisati napotke, kdaj in na katere elektronske naslove naj pošljejo to vsebino. Le malokdo se je potrudil in res zapisal svoje osebno mnenje,” dodaja Žnidarič, ki ji vseh sporočil niti ni uspelo pregledati, saj jih je prejela približno 5.000.

Tudi poslanca opozicije Meira Hot (SD) in Brane Golubović (LMŠ) sta dejala, da je bilo sporočil več tisoč. “Menim, da izjemna količina sporočil primarno kaže na izjemno aktivacijo pri vsebinah, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi, reševanje epidemije in omejevanje človekovih pravic in svoboščin,” pravi poslanka Hot. Golubović ocenjuje podobno:  “Angažma ljudi, tudi organiziran, s katerimi se nas, poslance, prek e-sporočila poziva, da neko odločitev podpremo ali zavrnemo, jemljem kot demokratično akcijo ljudi, civilne družbe.”

So sporočila pošiljali protestniki, ki so pljuvali poslance?

Nekateri poslanci sicer menijo, da gre za skupino ljudi, ki jih je poleti po glasovanju o noveli zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) pričakala pred poslopjem parlamenta in jih glasno ozmerjala, posamezne poslance so celo pljuvali. Novela zakona, ki naj bi po oceni vlade in koalicije odpravljala ugotovljeno neustavnost dveh členov zastarelega ZNB, je bila takrat sprva sprejeta, a po vetu državnega sveta in napovedi referenduma ni imela potrebnih 46 glasov, zato so na ponovnem glasovanju proti noveli glasovali tudi poslanci koalicije.

Nove različice novele ZNB, ki bi odpravljala neustavnost krovnega zakona za upravljanje epidemije, ministrstvo za zdravje pod vodstvom Janeza Poklukarja kljub drugačnim napovedim še vedno ni poslalo v parlamentarno proceduro. Je pa to v sodelovanju s pravniki z ljubljanske in mariborske pravne fakultete storila Pravna mreža za varstvo demokracije. Enega od soavtorjev besedila smo gostili tudi v oddaji N1 STUDIO.

Koalicijski SDS in NSi sta že napovedali, da podpisov za vložitev zakona ne bosta prispevali, opozicija KUL pa kljub prvim ocenam, da je predlog dober, o tem še ni sprejela odločitve. Za zdaj so besedilu najbolj naklonjeni v vrstah nepovezanih poslancev, po informacijah N1 pa obstaja tudi možnost, da bi predlog novele ZNB vložil kar njihov član Igor Zorčič.

Po nekaterih ocenah iz parlamentarnih vrst bi bil lahko razlog za zadržanost večjega dela poslanskih skupin prav silovit pritisk dela civilne družbe, ki sicer poslancev z množico sporočil ni zasula prvič. Večjo količino elektronske pošte so poslanci namreč prejeli tudi pred glasovanji za ustavne sodnike in pri prejšnji različici novele ZNB, le da število prejetih sporočil ni bilo tako visoko kot tokrat.

Meira Hot (SD)
Pozdravljam tovrsten način komunikacije državljanov, ker menim, da gre za obliko neposredne demokracije v smislu izražanja mnenja glede zakonodaje, ki lahko izjemno vpliva na življenje ljudi. Podobno količino sporočil smo prejeli ob vladnem predlogu novele zakona o nalezljivih boleznih, kar me še bolj utrjuje v prepričanju, da je treba tovrstno zakonodajo sprejeti le po opravljeni široki javni razpravi v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo.

Brane Golubović (LMŠ)
Ljudje so nas izvolili in težko je pričakovati, da bodo tiho do naslednjih volitev, še posebej ko imamo vlado, ki brezsramno ruši temelje naše države in izredno slabo upravlja epidemijo. Prav je, da se oglasijo, ko jih kaj moti ali želijo kaj sporočiti. Spomnim se, da ko sem bil leta 2016 član civilne iniciative, smo ljudi pozvali, da pišejo svojim poslancem in jih prosijo, da podprejo zapis pravice do pitne vode v ustavo. To je demokracija, vladavina ljudstva.

Mojca Žnidarič (Konkretno / PS SMC)
Razumem, da ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje, še posebej pri zakonih, kot je PKP, kjer se pomoč namenja predvsem ljudem in gospodarstvu. Žal v vsakem ni bilo mogoče zajeti vseh, in tudi zato bomo poslanci obravnavali že deseti PKP, na katerega bomo tudi v naši poslanski skupini podali še kakšno dopolnitev.

Andrej Černigoj (NSi)
Dejstvo je, da s PKP 10 uvajamo še boljšo zakonsko osnovo za uveljavljanje PCT. Dosledno upoštevanje tega pogoja nam omogoča, da imamo družbo praktično odprto in sorazmerno dobro obvladujemo epidemijo. Spoštujem vsakega in vsako mnenje, pa vendar ta sporočila, ko jih greš podrobno prebrati, ugotoviš, da naslovniki (če so sploh različni) zelo površinsko ali celo ne poznajo obravnavane materije. Ne vem, zakaj se ne morem znebiti občutka, da to umetno ustvarja skupina ljudi, ki bi rada pozneje to uporabila za pritisk.

Komentari

Vaš komentar