"12-letna hči ima vse simptome zasvojenosti s telefonom. Nehala je hoditi v šolo," je uvod v eno od pisem zaskrbljenih slovenskih staršev, ki pri organizaciji Logout poiščejo psihološko pomoč zaradi otrokove zasvojenosti z zasloni. Psiholog Miha Kramli ocenjuje, da je v Sloveniji trenutno od 2.500 do 3.000 mladih, ki so zaradi zasvojenosti nefunkcionalni. "To je že civilizacijski problem," pravi.
“V zadnjem obdobju se je število iskalcev pomoči zaradi nekemične zasvojenosti tako povečalo, da ne moremo verjeti,” za N1 pove vodja novogoriškega centra za zdravljenje zasvojenosti, terapevt Miha Kramli. Že 25 let dela v ambulanti, kjer so prvotno večinoma zdravili zasvojenost z igralniškimi igrami. V zadnjih letih pa zdravijo predvsem zasvojenost z zasloni. “Samo prejšnji ponedeljek smo vključili osem novih mladoletnikov, kar je toliko kot včasih v pol leta.” Med 258 zasvojenimi, ki so jih v njihovi ambulanti obravnavali lani, je bila večina osnovnošolcev in srednješolcev.
Po njegovih ocenah je trenutno v Sloveniji med 2.500 in 3.000 mladoletnikov, ki so zaradi pretirane rabe digitalnih vsebin nefunkcionalni. “To pomeni, da so močno zasvojeni,” ob tem poudari Kramli, ki naraščajoči trend izpuščanja pouka pripisuje prav zasvojenosti z ekrani. Kramli upa, da smo na ravni države dosegli maksimalno število, saj se mreža ponudnikov pomoči širi, hkrati tudi stopnja ozaveščenosti narašča in več družin poišče pomoč kot v preteklosti.
Tudi v slovenski nevladni organizaciji Logout (Center pomoči pri prekomerni rabi interneta) iz leta v leto zaznavajo porast družin, ki se po pomoč obrnejo na njihove psihologe. V Logoutu, ki ima svoje centre v Ljubljani, Izoli, Celju in Kranju, so lani zaradi prekomerne rabe zaslonov obravnavali približno 950 oseb, kar je 170 več kot leto prej. “Pri nas je vsako leto približno 20 do 30 odstotkov več povpraševanja,” pravi direktor in ustanovitelj Logouta Boris Veler.
Da bi nam pomagali osvetliti težave, ki jih lahko povzroči pretirana raba zaslonov, so nam v organizaciji Logout posredovali nekaj pisem zaskrbljenih slovenskih staršev, ki jih objavljamo na koncu članka.
“Pretrese me, kako nemočni so lahko starši,” pove psihologinja Nuša Klepec iz Logouta in dodaja, da je “postavljanje meja psihološka potreba otrok in mladostnikov,” saj – tako Klepec – razvojno gledano otroci še nimajo zmožnosti, da bi sami odložili zaslone. Zato morajo biti starši tisti, ki otrokom pomagajo pri tem, jih omejujejo in nadzorujejo, kdaj, koliko in kaj delajo na zaslonih. Ob tem poudarja, da z uravnoteženo uporabo zaslonov ni nič narobe, saj imajo nove tehnologije veliko pozitivnih lastnosti. “Težave se pojavijo, ko ta uporaba ni več uravnotežena.”
Podobno kot v Novi Gorici tudi v Logoutu obravnavajo največ otrok v starostnih skupinah od 13 do 17 let. “Imeli smo tudi že posamezne primere staršev petletnika in šestletnika, ki se brez zaslona nista mogla prehranjevati ali zaspati,” pojasnjuje. Opažajo, da težave večinoma nastanejo, kadar znotraj družine ni jasnih dogovorov, kako se uporablja zaslone, če otroci nimajo drugih hobijev, nimajo tako razvitih socialnih veščin ali pa imajo motnje pozornosti ADHD ali avtizem. Prav otroci z ADHD in avtizmom predstavljajo rizično skupino za razvoj zasvojenosti in jih je v njihovi obravnavi tudi največ.
Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih navajajo, da je razvoj motenj pozornosti s hiperaktivnostjo pri predšolskih otrocih povezan prav z daljšanjem časa pred ekrani. Po eni od raziskav so imeli predšolski otroci, ki so bili pred zasloni več kot dve uri dnevno, 7,7-krat večjo verjetnost, da dosežejo kriterije za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo.
Na terapije ob zdravljenju zasvojenosti v Logout največkrat hodijo celotne družine, kadar gre za težave otrok, mlajših od deset let, pa zgolj starši. Trajanje zdravljenja je odvisno od tega, kako velike so težave otrok. Tisti, ki imajo težave s prekomerno uporabo in potrebujejo pomoč pri postavljanju meja, urejanju družinskih vzorcev in pravil, so v obravnavi približno tri mesece. Otroci (oziroma njihovi starši), ki imajo težave z zasvojenostjo, pa so v obravnavi približno eno leto.
“Vse je brez zveze, dolgočasno …”
Starši v svojih pismih strokovnjakom Logouta pogosto navajajo glavne simptome zasvojenosti. Laganje o času, ki ga otroci preživijo pred zasloni, spremembe spalnih, prehranjevalnih in higienskih navad, čustvena nihanja in čustvene reakcije ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom, izguba zanimanja za druge aktivnosti, poslabšanje šolskega uspeha, težave v medosebnih odnosih, razpršena ali zmanjšana pozornost, uporaba zaslonov kot blažitev neprijetnih čustev ali stisk iz resničnega življenja … so le nekateri simptomi zasvojenosti z zasloni, ki jih naštevajo smernice NIJZ in na katere morajo biti starši pozorni. A te težave ne nastanejo čez noč, opozarja psihologinja.
“Če že malčki znajo sami vzeti telefon, odpreti aplikacijo za gledanje risank ali si prižgati televizor, bi se staršem morali prižgati alarmi,” pravi Veler. Koliko časa lahko otroci in mladostniki uporabljajo zaslone v posameznih starostnih obdobjih, ne da bi zaradi tega trpel njihov razvoj, smo pisali v članku Koliko časa na dan lahko mladi uporabljajo telefone.
Kruta vojna za bistrost možganov
Strokovnjaki opozarjajo, da se je treba začeti ukvarjati s preventivnimi koraki, ozaveščanjem in izobraževanjem tako otrok kot staršev. “To, da znajo predšolski otroci sami uporabljati naprave, je kazalnik, kakšen zgled smo odrasli. Naloga staršev je, da tega ne omogočijo. Da otrok ne more v roke sam vzeti telefona ali daljinca,” poudarja Klepec. Zato strokovnjaki pozivajo k čimprejšnji uvedbi izobraževalnih vsebin tudi v šole za starše, ki se jih udeležijo bodoči očetje in matere. “Tako zgodaj bi morali začeti,” pravi psihologinja iz Logouta, kjer so sodelovali tudi pri pripravi presejalnih vprašalnikov za pediatre. Te naj bi v prihodnosti začeli uporabljati na rednih sistematskih pregledih tri- in šestletnikov.
Na vprašanje, ali jih trenutni trendi uporabe zaslonov med otroki in mladostniki skrbijo, Klepec odgovarja: “Skrbi me, da so te vsebine čedalje bolj invazivne in narejene tako, da vzbujajo neprijetne občutke, da gre vse čedalje bolj v ekstreme. To je industrija, proti kateri se borimo na individualni ravni in tudi za vsako družino posebej.”
Kramli ob tem dodaja, da se milijarde namenjajo razvoju elektronskih igrač za najmlajše – dojenčke, s katerimi se možgani navajajo na intenzivne barve in zvoke. Posledično možgani pozneje to intenzivnost iščejo na zaslonih – v igrah, saj se “ob petju ptičev in šumenju vode ne morejo pomiriti”.
Preveč časa, preživetega pred zaslonom, po drugi strani možgane tako obremeni s podatki, da ne morejo več procesirati vseh, zato ne obdelujejo več tistega, kar je prav, ampak le še tisto, kar je” fajn”, kar je dobro. “Zdaj pa se zamislite. V svetu, v katerem bo vedno manj dobrin, bo treba spremeniti vedenjske vzorce. Imamo pa vedno več ljudi, ki so sposobni delati samo tisto, kar je ‘fajn’, in se niso sposobni omejevati. To je že civilizacijski problem, ni več problem družin, šol ali držav, ampak civilizacijski. Imamo zelo kruto vojno v Ukrajini, še bolj kruto vojno pa imamo za bistrost možganov.”
Če opazite zaskrbljujoča vedenja svojih otrok ali bližnjih, se lahko obrnete na osebnega zdravnika ali mrežo virov pomoči na področju duševnega zdravja. Pri oblikovanju uravnoteženih družinskih načrtov rabe zaslonov vam je lahko v pomoč tudi spletna stran Lougout, na kateri lahko tudi opravite test zasvojenosti.
Nekaj pisem zaskrbljenih staršev, ki so pri organizaciji Logout v minulih letih pri njih poiskali pomoč. Pisma, v katera nismo uredniško posegali, so anonimizirana.
“Nehala je hoditi v šolo, praktično ne komunicira več z družino”
12-letna hči ima vse naštete simptome zasvojenosti-s telefonom. Nehala je hoditi v šolo. Praktično več ne komunicira z družino, le občasno. Ima tudi zelo slabo samopodobo, misli, da je debela (v resnici je zelo suha) in sploh noče iz hiše. Jé še dokaj normalno. Najhuje je, ker je v slabih treh tednih zamenjala dan za noč. Ne vem, kako se zadeve pravilno lotiti, da ne bi vsega še poslabšala. Seveda jo spodbujamo k vsemu pozitivnemu, telefon ji ponoči poskusim popolnoma odtegniti, vendar vseeno ne spi. V glavnem, resnično potrebujem pomoč. Hvala! mam
“Če ji želim odvzeti dostop, postane razdražljiva”
Moja 14 letna hči ima hude težave s tem, da bi odložila telefon oz. računalnik, tudi takrat, ko bi bilo nujno. Spremlja jo vedno in povsod, tudi v kopalnici, pri jedi… Stvar se je še poslabšala odkar poteka šolanje na daljavo. Praktično je stalno priklopljena na internet, dobivam pa sporočila od učiteljev, da pri nekaterih predmetih že od samega začetka sploh še ni vstopila v spletno učilnico. Če ji želim odvzeti dostop do interneta, postane razdražljiva in kljubovalna do te mere, da se sploh ne odziva na zastavljena vprašanja, ali pa postane nesramna. Ne druži se s prijatelji, ne gre nikamor iz stanovanja, edino zanimanje sta ji hrana in internet. Ker sama ne najdem več načina, s katerim bi vzpostavila komunikacijo z otrokom, se obračam na vas s prošnjo za pomoč.
Hvala in lep pozdrav, mama“Znašli smo se v začaranem krogu”
Pozdravljeni.
Sem mati 11-letne deklice, ki nakazuje vse znake zasvojenosti z digitalnimi vsebinami, predvsem igricami in YouTube videi. Ob “nekontrolirani” uporabi mobilnega telefona (imamo ScreenTime) beležimo tudi do 10 ur dnevne uporabe, večinoma igric, včasih tudi ponoči, kljub temu, da imamo že od začetka prepoved telefona in računalnika v otroški sobi. S šolo na daljavo so se zadeve neizmerno poslabšale. Hči ima tudi motnjo pozornosti zaradi česar je v postopku za odločbo. Zaradi istega razloga obiskuje klinično psihologinjo, ki močno priporoča, da se povežemo z vami. Znašli smo se v začaranem krogu, groza nas je ponovne šole na daljavo – čez počitnice smo uspeli večinoma odstraniti digitalne naprave iz njenega dosega … pa tudi tu ne povsem uspešno saj znova in znova ugotavljamo prebrisane načine, ki jih ubira, da bi se povezala in vstopila v digitalni svet preko različnih naprav v hiši – tiste, ki lahko skrije v kakšen kotiček ali so še brez kode …
Hvaležni bomo vaše pomoči! mama“Svetovanje bi potrebovala tudi midva z možem”
Pozdravljeni,
imamo težave pri postavljanju mej uporabe tehnologij, oz. bolje rečeno upiranjem ob postavljanju mej. Imamo dva fanta, 7 in 10 let, največja težava je v konkretni igrici, s katero sta preokupirana. Tako da bi svetovanje potrebovali kar vsi, tudi midva z možem.“Pomiri se le z risanko ali igrico”
Pozdravljeni,
doma imam skoraj 8-letnika, ki kaže znake odvisnosti od kakršnegakoli ekrana. Prišlo je tako daleč, da išče in skriva doma ali pri babicah karkoli z ekranom najde in da mu uspe odkleniti ter gleda, pomanjkanje zanimanja za ostale stvari, vse je brez veze, dolgočasno,… pomiril se bo z eno risanko ali igrico.
Prosim za termin, da preprečimo nadaljnjo škodo. Najlepša hvala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje