Civilnodružbene organizacije so v državni zbor vložile več kot 6.000 overjenih podpisov podpore spremembi zakona o varstvu okolja. Z njim želijo med drugim izenačiti mejne vrednosti, ki veljajo za izpuste pri sežigu in sosežigu odpadkov. Če bodo poslanci zakonski predlog potrdili, bo to vplivalo predvsem na cementarno Salonit Anhovo in na življenja ljudi, ki živijo v njeni bližini.
Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes so v državni zbor prinesli 6.012 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja. Z zakonom želijo med drugim izenačilti standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov.
Podpise so začeli zbirati 1. septembra in jih potrebno število zbrali veliko pred rokom, ki je bil določen za 30. oktober. “Zbiranje podpisov je še enkrat pokazalo, da ljudi v Sloveniji povezuje veliko več, kot nas ločuje,” je ob tem povedala direktorica Inštitut 8. marec Nika Kovač. “Podpise so zbirali najrazličnejši ljudje, najrazličnejše organizacije in ta raznolika paleta ljudi je še enkrat dokazala, da nas povezujejo temeljne vrednote – solidarnost, pravičnost, pravica do zdravega življenjskega okolja. Ta skupnost je še enkrat pokazala, da sta dostojno življenje in zdravje vrednota in da kapital ne sme imeti prednosti pred zdravjem ljudi,” je poudarila.
Poleg inštituta 8. marec sta bili pri zbiranju podpisov aktivni tudi dve organizaciji iz Soške doline. Prav na življenje tamkajšnjih prebivalcev bo namreč zakonodajna sprememba – če jo bodo poslanci potrdili – najbolj vplivala, saj se bo novi zakonodaji morala prilagoditi tamkajšnja cementarna Salonit Anhovo. Zato so kampanjo v podporo zakonski spremembi poimenovali “Naj Anhovo zadiha”.
Največ podpisov je bilo zbranih na Goriškem. “Ljudje tukaj živimo v onesnaženem okolju, blizu sosežigalnice odpadkov, ki je v preteklosti pridelovala azbest. Imamo veliko umiranja, bolezni, smradu, dima in onesnaženja. To za nas ni samo statistika. To je za nas življenje. Zato me ne preseneča, da je bil odziv ljudi na Goriškem izjemen,” je poudarila Manuela Korečič iz civilne iniciative občanov občine Kanal ob Soči Danes, ki živi ob sosežigalnici oziroma cementarni, ter se zahvalila vsem, ki so jih podprli. “Zbrani podpisi nam dajejo upanje, da bodo naša prizadevanja končno slišana. Da bomo končno lahko dihali čist zrak,” je dejala.
Za tovrstno spremembo zakonodaje so se večkrat zavzeli tudi zdravniki, ki so opozorili na škodljive posledice sosežiga odpadkov na zdravje prebivalcev.
Na potezi so poslanci
Zdaj so na potezi poslanci. Zbrani podpisi državljanov Državni zbor zavezujejo zgolj k temu, da mora zakonski predlog obravnavati. V organizacijah, ki so zbrale podpise, so danes napovedali, da bodo vse parlamentarne stranke prosili za sestanek in podporo zakonu.
“Srčno upamo, da bo zakon sprejet že novembra in da se bo ponovno pokazalo, da v tej državi obstajajo teme, ki povežejo prav vse,” je poudarila Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec.
“Upamo, da se bodo predstavniki političnih strank poenotili in spoznali, da je zakonodajo, ki ureja področje varstva okolja in zadeva zdravje ljudi, potrebno zastaviti po meri ljudi, in ne po meri onesnaževalcev in lastnikov tujega kapitala,” je v imenu prebivalcev Soške doline dejala Mateja Sattler.
Občinski svet Kanala ob Soči, kjer stoji Salonitova cementarna in sosežigalnica, je prejšnji teden brez glasu proti podprl predlog zakona. Predlog so poleg list občanov podprli tudi svetniki Gibanja Svoboda, SDS in NSi, javno podporo izenačitvi okoljskih standardov sosežigalnic s tistimi za sežigalnice pa so javno izrazili tudi v Levici in Socialnih demokratih. “Pomembno je, da se zavedamo, da se onesnaževanje tiče vseh ljudi, ne glede na politično ali drugo prepričanje,” je ob vložitvi podpisov povedal župan občine Kanal ob Soči Miha Stegel. “Resnično naprošam parlament, da pokaže enotnost, stopi skupaj in se zavzame za interes okolja in zdravja ljudi,” je dodal.
Novela bi med drugim standarde glede izpustov, ki veljajo za sosežigalnice (cementarne) izenačila s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Trenutno namreč za cementarne veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.
Predstavniki gospodarstva proti
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana so prejšnji teden na predsednika vlade, ministrsko ekipo, poslanske skupine in državni svet naslovile pismo, v katerem pobudnikom zakonske spremembe očitajo zavajanje javnosti, pomanjkanje javne razprave, kršitev evropskih pravil in standardov, uvajanje novih administrativnih obremenitev in novih dajatev. Opozorili so, da se novela ne nanaša le na področje sosežiga odpadkov, ampak predlog na novo ureja tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa emisij in poročanja. “V velikem delu so spremembe v nasprotju z uveljavljenimi pravili v EU in predstavljajo odmik od uveljavljene prakse, kar slovenska podjetja postavlja v neenakopraven položaj,” so zapisali predstavniki gospodarstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje