Kmalu bomo gradili sežigalnice: bo imel denar prednost pred zdravjem ljudi?

Slovenija 04. Feb 202216:59

Še letos bo vlada podelila koncesije za gradnjo štirih novih sežigalnic komunalnih odpadkov. Ob negotovih cenah energentov je termična obdelava odpadkov poceni in zanesljiv vir energije, Zdravniška zbornica pa opozarja, da država zanemarja vpliv takega sežiganja na zdravje ljudi. V Sloveniji trenutno stojita dva objekta, v katerih sežigamo odpadke iz gospodinjstev: en je cementarna Salonit Anhovo, drugi pa celjska toplarna.

Vlada bo v kratkem, na eni od prihodnjih sej, sprejela Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Na tej podlagi bo objavljen javni razpis, s katerim bodo za 30 let podelili koncesije za predvidoma štiri sežigalnice komunalnih odpadkov. Med občinami, ki naj bi se zanimale za postavitev, se je omenjalo Ljubljano, Maribor, Kočevje, Jesenice in druge.

Nižje cene ogrevanja in ravnanja z odpadki, konec kopičenja smeti na odlagališčih in visokih stroškov izvoza v tujino, samooskrba in minimalnimi vplivi na okolje so med prednostmi sežiganja odpadkov, ki jih naštevajo zagovorniki ideje. Na drugi strani pa so zaskrbljeni zdravniki, zbrani v delovni skupini Zdravniške zbornice za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje. “Trenutno besedilo uredbe omogoča podeljevanje koncesij za dobo najmanj 30 let in to brez presoje vplivov sežigalnice na okolje in zdravje prebivalcev, čeprav se bo s podelitvijo koncesije praktično določila tudi lokacija sežigalnice,” opozarjajo.

Glede presoje vplivov na okolje na ministrstvu pravijo, da je treba projekt najprej umestiti v prostor. “Če gre za objekt z vplivi na okolje, se presoja vplivov opravi v času pridobivanja gradbenega dovoljenja, kjer so morajo upoštevati vsi parametri v skladu z obstoječimi predpisi.  Ni treba, da to ureja ta uredba, saj imamo za to že drugo zakonodajo,” pravi vodja Sektorja za odpadke na ministrstvu Polonca Ojsteršek Zorčič. “Obveznost presoje vplivov na okolje v zvezi s sežiganjem komunalnih odpadkov se bo presojala skladno z omenjenimi predpisi, še pred tem pa se bo v okviru priprave prostorskih načrtov, ki bodo določili lokacijo sežigalnic, izvedla celovita presoja vplivov na okolje. Zato trditev članov delovne skupine Zdravniške zbornice, da se bo s podelitvijo koncesije praktično določila tudi lokacija sežigalnice, ni resnična. V okviru celovite presoje vplivov na okolje in v okviru presoje vplivov na okolje se presodi vplivi nameravanega posega v okolje na vse dele okolja, to je vključno z vplivi na prebivalstvo in zdravje ljudi,” dodajajo na ministrstvu.

“Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo številne strupene snovi: težke kovine, rakotvorni dioksini in furani, policiklični aromatski ogljikovodiki,” pa opominja zdravnik Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. “Ljudje v okolici sežigalnic pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji pljuč, bezgavk, črevesja, zaradi onesnaženega zraka pa tudi zaradi številnih drugih bolezni, kot so astma, kronični bronhitis, srčna in možganska kap. Otroci imajo lahko prirojene nepravilnosti in se slabše razvijajo.”

Zdravniki: Kriteriji za izbor so neprimerni

Na zbornici zato predlagajo, da se med kriterije za izbor koncesionarja umesti tudi kriterij lokacije. Upoštevati je treba geografske značilnosti, na primer (ne)prevetrenost kotlin in vreme ter gostoto poseljenosti območja in bližino kmetijskih zemljišč. “Drugi naš predlog pa je, da se jasno zapiše, da morajo sežigalnice spoštovati vsaj tako stroge kriterije mejnih vrednosti, kot jih določa Evropska unija, trenutno so v slovenski zakonodaji namreč te vrednosti višje,” opozarja Brvar.

Na ministrstvu odgovarjajo, da se omenjeni sklep EU v slovenskem pravnem redu uporablja neposredno, kar pomeni, da ga ni treba prenesti v slovenske predpise, kljub temu pa so te zahteve urejene tudi v zakonu o varstvu okolja.

Ali so pripombe Zdravniške zbornice na uredbo, ki je bila v javni obravnavi, upoštevali, na ministrstvu za okolje še ne razkrivajo. “Končno besedilo z upoštevanjem pripomb javne obravnave in medresorske uskladitve bo pripravljeno predvidoma v naslednjem tednu in posredovano v postopek vladi,” so zapisali danes.

Na ministrstvu še pravijo, da so se bili pripravljeni srečati s predstavniki zbornice in jim pojasniti dileme, ki so jih izpostavili. “Z njimi je bil dogovorjen sestanek v četrtek, 3. 2. 2022, ob 15. uri, vendar so svojo udeležbo odpovedali,” trdijo na ministrstvu. Predstavniki zdravnikov pa pravijo, da so jim z ministrstva datum in uro sestanka poslali le en dan prej, in ker se ga zaradi številnih obveznosti niso mogli udeležiti točno takrat, so prosili za prestavitev sestanka, saj so zelo motivirani za sodelovanje, a odgovora niso dobili.

Vsak prebivalec Slovenije pridela po okrog pol tone odpadkov na leto. Tisti del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, se termično obdela oziroma sežge. Velik del teh odpadkov danes izvažamo, sicer pa sta možnosti za njihovo termično obdelavo dve: Prva je sosežig odpadkov, pri katerem se odpadki uporabljajo kot gorivo za proizvodnjo cementa, kot to počnejo v cementarni Salonit Anhovo. Druga možnost pa je sežig odpadkov, pri katerem nastaja toplota za ogrevanje in/ali elektrika. V celjski toplarni (objekt na fotografijah) odpadke termično obdelujejo zadnjih 12 let. Tako pridobljeno toploto pošiljajo v sistem daljinskega ogrevanja za 7000 odjemalcev, pridobljeno elektriko pa deloma porabijo za delovanje toplarne, deloma pa pošljejo v sistem. Zagotavljajo, da “v 12 letih obratovanja izpusti niso niti enkrat presegli dovoljenih mejnih vrednosti”.

toplarna sežig odpadki toplarna sežig odpadki
Foto: Energetika Celje
toplarna sežig odpadki toplarna sežig odpadki
Foto: Energetika Celje
toplarna sežig odpadki toplarna sežig odpadki
Foto: Energetika Celje

Komentari

Vaš komentar