Zdravje Slovencev: kje je največ bolniških odsotnosti in kje je največ predebelih otrok

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin.

Podatkovna platforma Zdravje v občini ponuja vpogled v statistične podatke o več deset kazalnikih zdravja v posamezni občini, ki jih je mogoče primerjati tudi z drugimi občinami in s slovenskim povprečjem.

Tako je mogoče na primer videti podatke o bolniški odsotnosti, umrljivosti, pojavnosti posameznih bolezni in bolezenskih stanj, precepljenosti, rabi marihuane, uporabi zdravil ...

Nekaj zanimivih podatkov smo zbrali v nadaljevanju, pri čemer smo jih, kjer je bilo to smiselno, zaokrožili na celo število.

Bolniška odsotnost

Veliko pogosteje so z dela bolniško odsotni prebivalci občin v vzhodnem delu Slovenije. Izjema, ki vidneje izstopa, je Kočevje na jugovzhodu.

Občina z največ bolniške odsotnosti je bila leta 2024 občina Šalovci, katere prebivalci so v povprečju zaradi bolezni ostali doma 50 dni. Najmanj dni bolniške pa so imeli v občini Bovec, in sicer 13. Slovensko povprečje je bilo 21.

Novi primeri raka

Med letoma 2018 in 2022, pri čemer je NIJZ vključil vse novo odkrite rake razen nemelanomskega kožnega raka, je bilo največ primerov na leto v občini Ribnica na Pohorju. Tam je bilo novih primerov povprečno 915 na 100.000 prebivalcev. Najmanj novih primerov, 240 na leto na 100.000 prebivalcev, je bilo v občini Hodoš. Slovensko povprečje je bilo 577.

Uporaba marihuane

Delež uporabnikov marihuane je v zahodnem delu Slovenije opazno višji kot v vzhodnem. Največ uporabnikov, več kot tretjina (33,31 odstotka) občanov, je bila leta 2023 v Izoli. Medtem jih je bilo najmanj, in sicer 11,66 odstotka v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Slovensko povprečje je bilo 21,96 odstotka.

Prekomerna prehranjenost otrok

Tudi pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok je ta v grobem bolj prisotna v vzhodni polovici države. V letu 2024 je bilo med otroki, starimi med 6 in 14 let, največ prekomerno prehranjenih v občini Dobrovnik, kjer jih je bilo 41 odstotkov. Najmanj, 15,5 odstotka jih je bilo v občini Žiri. Slovensko povprečje je bilo 24,18.

Kje so trendi spodbudni in kje ne

Pregled podatkov NIJZ pa v splošnem kaže, da se prebivalstvo Slovenije še naprej stara, je nekoliko manj delovno aktivno in bolje izobraženo.

Med pozitivnimi trendi izstopa stalno upadanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, zmanjševala sta se tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji in stopnja poškodovanih v transportnih nezgodah. Manj je tudi hospitalizacij zaradi možganske kapi in srčnega infarkta.

Ponovno beležijo tudi zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora (v povprečju med letoma 2020 in 2024) zmanjšala za dobre 4 odstotne točke.

Na NIJZ zaznavajo tudi manj ugodne trende, kot sta povečana telesna masa odraslih in več bolniških odsotnosti, beležijo tudi nižjo udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka. Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, zdravil za povišan krvni tlak in zdravil proti strjevanju krvi.

Stopnja novih primerov raka se je v letu 2024 povečala za en odstotek, predvsem zaradi raka pljuč. Večina kazalnikov sicer ostaja stabilna in brez večjih odstopanj od dosedanjih trendov, še izpostavljajo na inštitutu.