Besede predsednika državnega zbora Stevanovića o obisku v Moskvi in referendumu o Natu opažene v tujini

Novi predsednik državnega zbora iz stranke Resnice Zoran Stevanović je tri dni po izvolitvi na čelo parlamenta presenetil z izjavo, da v kratkem načrtuje obisk v Moskvi.

"Rad bi postavil mostove, dobro sodeloval z vsemi državami ne glede na zid, ki je bil postavljen med zahodom in vzhodom. Tako da načrtujem, da bom v kratkem obiskal tudi Moskvo," je za Instagram profil Radia Slovenija dejal Stevanović.

Na dan njegove izvolitve je bilo pred poslopjem parlamenta nekaj ljudi z ruskimi zastavami. Stevanović je sicer v intervjuju za Radio Slovenija zatrdil, da to ni bilo povezano z njegovo izvolitvijo. Dejal je tudi, da Resnica ne zastopa proruskih, ampak "proslovenska" stališča.

Znova je izrazil tudi podporo referendumu o članstvu Slovenije iz Nata, bolj previden pa je bil pri referendumu o izstopu iz EU, ker ta, tako Stevanović, ne bi bil "pozitivno sprejet med ljudmi". Ob tem pa je poudaril: "Ljubljano je treba postaviti nazaj za glavno mesto odločanja glede Slovenije, to ne sme biti Bruselj."

Burni odzivi na Stevanovićeve izjave na vzhodnem krilu Nata

Pri Stevanoviću smo želeli preveriti, ali je morda že dobil vabilo na obisk v Moskvo, s kom bi se tam srečal, ali se mu zaradi vojne v Ukrajini pot v Rusijo zdi primerna in kaj bi prinesel referendum o članstvu v Natu, a se na naše klice in sporočila do zaključka redakcije včeraj zvečer ni odzval.

Njegov napovedani obisk Moskve in podpora referendumu o članstvu v Nata pa že odmevata na vzhodnem krilu Nata, ki meji na Rusijo. "Znebiš se enega koristnega idiota, pa se v bližini takoj pojavi drugi," je Stevanovićeve izjave po nedeljskem volilnem porazu madžarskega premierja Viktorja Orbana, sicer tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, na omrežju X komentiral bivši estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves.

"Veliko je koristnih idiotov, ki neposredno ali posredno pomagajo Rusiji v njeni prikriti vojni proti Natu," pa o novem predsedniku slovenskega parlamenta zapisal poslanec estonskega parlamenta Marko Mihkelson.

Prav tako so Stevanovićeve besede opazili na Poljskem. "Novi nacionalistični predsednik parlamenta v Sloveniji se zavzema za referendum o izstopu iz Nata," je na spletni strani poročala poljska televizija TVP World, ki je Stevanovića opisala kot Moskvi naklonjenega politika. Da Stevanović podpira referendum o članstvu v Natu in da napoveduje obisk v Moskvi, so poročali tudi mediji v Turčiji.

V Bruslju, ki je od začetka vojne v Ukrajini sprejel več paketov sankcij proti Moskvi, obiskom evropskih politikov v Rusiji niso naklonjeni. Poleg Orbana, ki se po 16 letih poslavlja s položaja madžarskega predsednika vlade, za pomembnega Putinovega zaveznika znotraj EU velja še slovaški premier Robert Fico.

"Če bi res odšel v Moskvo, bi bila to verjetno neka poteza, ki bi jo Janša težko sprejel"

Stranke SDS, NSi in Demokrati, ki so prispevale glasove za izvolitev Stevanovića na čelo državnega zbora, s čimer so se izrisali prvi obrisi četrte vlade Janeza Janše, izjav predsednika državnega zbora o obisku v Moskvi in referendumu o članstvu v Natu do včeraj zvečer niso komentirale.

"Ta koalicija strank ima radikalno različne poglede na slovensko zunanjo politiko. SDS, NSi in Demokrati zagovarjajo evroatlantske povezave, torej Nato, EU in njeno močnejšo vlogo na področju obrambe. Te stranke tudi podpirajo Ukrajino in vidijo Rusijo kot agresorja. Resnica pa verjame, da je Nato povzročil vojno v Ukrajini in da je pot iz tega konflikta v zmanjševanju oboroževanja, ponuja pa celo razmislek o izstopu Slovenije iz Nata in EU," pojasnjuje politolog s katedre za mednarodne odnose na FDV Marko Lovec.

Ob tem se sprašuje, ali lahko morebitna koalicija strank s tako radikalno nasprotnimi stališči sploh uspešno vodi slovensko zunanjo politiko. "Če bi Stevanović res odšel v Moskvo, bi bila to verjetno neka poteza, ki bi jo Janša težko sprejel," ocenjuje Lovec. Janša je bil namreč v skupini treh evropskih premierjev, ki so marca leta 2022 kot prvi tuji voditelji mesec dni po začetku ruske agresije na Ukrajino obiskali Kijev.

Predsednik Demokratov Anže Logar pa je lani poleti po vrhu Nata, na katerem je bila sprejeta odločitev o petih odstotkih BDP za obrambo, nasprotoval referendumu o obrambnih izdatkih, ki ga je državni zbor na predlog Levice in z glasovi SDS, NSi in SD najprej izglasoval.

Golob, ki se je tega vrha Nata v funkciji predsednika vlade tudi udeležil, je tedaj na referendum o obrambnih izdatkih odgovoril z napovedjo referenduma o članstvu v Natu, a je bilo tedaj jasno, da je to njegov notranjepolitični manever, s katerim želi doseči preklic referenduma o obrambnih izdatkih, kar se je na koncu tudi zgodilo.

Levica o slabih političnih gestah, SD pa o napačnih signalih za zaveznike

Na drugi strani pa Resnica podpira referendum o članstvu v Natu, ker nasprotuje pošiljanju orožja v Ukrajino in financiranju tujih vojn. Stevanović je med volilno kampanjo tudi izjavil, da Nato pospešeno skrbi za svoj propad.

Za izstop iz Nata si že dolgo prizadeva Levica, ki pa je kritična do Stevanovićevih izjav. Evropa ima sicer priložnost, da se na noge postavi neodvisno od ZDA in Nata, a mora Slovenija svojo suverenost uresničevati znotraj EU, pravijo v Levici: "Zato pričakujemo, da bodo obiski najvišjih funkcionarjev v tujini premišljeni, vsebinsko utemeljeni in usklajeni z državno zunanjo politiko. Zgolj politični marketing ali klanjanje enim ali drugim voditeljem pa ocenjujemo kot slabo politično gesto."

Socialni demokrati pa poudarjajo, da Stevanovićeve izjave "ustvarjajo negotovost in pošiljajo zaveznikom v Bruslju napačen signal o naši zanesljivosti". "Tudi stališča o 'vračanju odločanja iz Bruslja v Ljubljano' kažejo na nerazumevanje vloge Slovenije v EU, kjer aktivno sooblikujemo skupne odločitve," pravijo v SD.

Dodajajo še, da je Stevanović v preteklosti dal že vrsto izjav, tudi pisno zavezo, da ne bo nikoli sodeloval z Janšo, danes pa govori in ravna povsem drugače.

"Mogoče bi bilo dobro, če bi s seboj v Moskvo vzel še koga z levega pola, ki zagovarja mirovništvo"

Lovec ob tem opozarja, da Stevanović po tem, ko je bil izvoljen na drugo najvišjo državno funkcijo po ustavi, ne govori več samo v svojem imenu in imenu Resnice, ampak predstavlja državni zbor v celoti. "Če bi odpotoval v Moskvo, bi sporočil, da Slovenija priznava legitimnost ruskemu režimu in njihovim interesom. Je pa malo smešno, če to počne nekdo, ki je na volitvah dobil pet odstotkov glasov, medtem ko večina preostalega parlamenta najbrž teh pogledov ne deli," razlaga politolog.

Proruski in antinatovski pogledi po njegovih besedah v Sloveniji niso redki, prisotni so tako na levi kot na desni strani političnega spektra. A kot pravi, si ne predstavlja, da bi lahko imela Resnica odločilen vpliv na to, da bi šla Slovenija po poti Slovaške in postala "proruski satelit" znotraj EU. "Razlika med Slovenijo in Slovaško je v tem, da je Stevanović dobil pet odstotkov glasov na volitvah, Fico pa je zmagal na volitvah," pojasnjuje Lovec.

Ob tem pa dodaja: "Mogoče bi bilo dobro, če bi gospod Stevanović šel v Moskvo in vzel s seboj še koga z levega pola, ki zagovarja mirovništvo, da Putina neposredno prepričajo, da preneha napadati Ukrajino. Če bi predstavnik neke populistične opcije s tem onemogočil novo vlado Janeza Janše, bi bili s tem morda lahko zadovoljni tudi v Bruslju."