Ob pomanjkanju zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra, se javni zdravstveni zavodi zanje potegujejo tudi z nekaterimi ugodnostmi, kot so štipendije, ponekod pa jim ponujajo tudi stanovanja. Razlike so velike – nekatere bolnišnice nimajo nobenih kapacitet, druge pa kar lepo število stanovanj.
Ob pomanjkanju zdravnikov se javni zdravstveni zavodi zanje potegujejo tudi z nekaterimi ugodnostmi, kot so štipendije, ponekod pa jim ponujajo tudi stanovanja. Taka ponudba je, kot kaže, pogostejša v manjših krajih.
“Stanovanjski problemi mladih so danes zelo pereči in pri tem mladi zdravniki nismo izjema, razen tistih, ki jim pri reševanju stanovanjskega problema pomagajo starši,” pravijo v civilni iniciativi Mladi zdravniki Slovenije. Pojasnjujejo, da je njihovo delo specifično zaradi specializacije, ki mladega zdravnika sili v nekaj let dela in sočasnega izobraževanja bodisi v Ljubljani bodisi v Mariboru. “Nekateri to rešujejo z vsakodnevnimi vožnjami, kar je zlasti ob majhnih otrocih izredno naporno, ob nočnem delu pa tudi zelo nevarno. Urejati si nepremičnino v kraju, kjer boš živel, ter obenem plačevati najemnino v Ljubljani pa se finančno ne izide.”
Ob tem Mladi zdravniki opišejo primer enega od svojih kolegov, ki je “nedavno ob plači 1260 evrov neto od UKC Ljubljana najemal sobico v bližini za 560 evrov, standard pa je bil nižji kot v študentskem domu”. “Takšne ‘ponudbe’ seveda niso nekaj, kar bi kogarkoli spodbudilo k službi v dotični ustanovi,” so opozorili.
Podatka, koliko mladih zdravnikov izkoristi možnost službenega stanovanja, Mladi zdravniki nimajo. “Vsekakor pa gre za izjeme,” so prepričani.
Od sob v samskem domu do večje ponudbe
V največji bolnišnici, UKC Ljubljana, imajo na voljo ležišča v njihovem samskem domu na Vidovdanski ulici. Sobe so v prvi vrsti namenjene tistim, ki opravljajo deficitarne poklice, kot so kuharji in spremljevalci bolnikov, pa tudi zdravnikom in medicinskim sestram. Pogosto tu bivajo tudi specializanti iz tujine, največ jih je iz BiH.
V domu je 145 sob, med njimi so eno in dvoposteljne. Imajo kopalnico, ne pa tudi kuhinje, zato se najemniki znajdejo sami in v sobe prinesejo električni kuhalnik ali mikrovalovno pečico. Na voljo je tudi nekaj apartmajev s kuhinjami, a ti so dražji. Cene najemnin se gibljejo od okrog 220 do 600 evrov, odvisno od statusa prosilca (ali gre za zaposlene v UKC ali zunanje) in velikosti sobe oziroma apartmaja. Povprečna cena za sobo je okrog 260 evrov.
Iz druge največje bolnišnice, mariborskega kliničnega centra, so sporočili, da možnosti za tovrstno pomoč zaposlenim nimajo.
Drugače je v Splošni bolnišnici Celje, ki ima v upravljanju 73 stanovanj, trenutno so vsa oddana. 46 stanovanj je oddanih zaposlenim, med njimi 11 zdravnikom, 25 zaposlenim v zdravstveni negi in 10 zaposlenim v ostalih poklicnih skupinah. 10 stanovanj je oddanih upokojencem, bivšim zaposlenim bolnišnice, 17 pa drugim osebam, katerih najemne pogodbe so bile sklenjene v začetku 90. let, ko je bila bolnišnica še del enovitega Zdravstvenega centra Celje, so nam pojasnili.
Tudi v Celju so prosta stanovanja prednostno namenjena deficitarnemu kadru. “Pogosteje so na razpolago manjša stanovanja, predvsem garsonjere, ki za zaposlene niso tako zanimiva in se v povprečju oddajajo za leto ali dve. V tem času si najemniki običajno poiščejo drugo, večjo namestitev, kakršnih bolnišnica zaradi zasedenosti žal nima na razpolago,” še pravijo v Celju in pojasnjujejo, da pri selekciji ob dodeljevanju stanovanj v najem upoštevajo delovno mesto, dobo zaposlitve, oddaljenost trenutnega bivališča in socialne razmere prosilca ter to, ali je v celjski bolnišnici zaposlen tudi zakonec prosilca.
V Splošni bolnišnici Novo mesto imajo eno 3-sobno lastniško stanovanje, ki ga trenutno oddajajo zdravnici pediatrinji iz tujine. Ostalim zdravnikom – večinoma tistim, ki prihajajo iz tujine, pa tudi mladim slovenskim, ki so v postopku zaposlitve – pa nudijo pomoč pri iskanju ustrezne nastanitve s pomočjo stanovanjskega podjetja in jim prvo leto subvencionirajo najem stanovanja. Trenutno je v novomeški bolnišnici v postopku zaposlitve pet zdravnikov, ki potrebujejo stanovanja.
Tudi v Splošni bolnišnici Brežice pomagajo novim zaposlenim poiskati primerno stanovanje. To velja predvsem za zdravnike, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih držav. Imajo nekaj svojih stanovanj, “ki so vsa zasedena, zato trenutno iz tega naslova nimamo možnosti pomoči,” so nam odgovorili. Zaposlenim tako pomagajo pri iskanju najemnih stanovanj po primerni ceni, največkrat pri zasebnikih. Ne subvencionirajo pa najemnin.
Splošna bolnišnica Izola razpolaga z manjšim številom stanovanj, ki jih oddaja svojim zaposlenim za krajše obdobje. Poudarjajo, da bi potrebovali več lastnih namestitev, še posebej če bi želeli pridobiti več kadra iz tujine.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec trenutno upravlja 23 stanovanj, od tega jih je 11 oddanih za nedoločen, 12 pa za določen čas. Najemniki stanovanj so njihovi zaposleni, tako zdravstvenih poklicev kot drugi. “Gre za neprofitna stanovanja, kjer se najemnina spreminja skladno s predpisi za neprofitna stanovanja,” so pojasnili. Kadar so vse njihove kapacitete polne, za zaposlene poskušajo najti druge rešitve oziroma stanovanja v okolici.
Splošna bolnišnica Murska Sobota doslej ni ponujala stanovanjske rešitve za zaposlene. “Bolnišnica razpolaga z nekaj stanovanji, a je le njihov upravitelj, ne pa lastnik. Lastnik stanovanj je država, kar pomeni, da je država tudi prejemnik vseh sredstev od najemnin,” so nam pojasnili. Opozorili so še, da so dolžni delodajalci v primeru zagotavljanja nastanitev tujcem zagotavljati precej stroge bivanjske standarde, ob tem pa ne dobijo nobenih državnih sredstev za vzdrževanje, obnove in druge stroške. “V prihodnje si bo bolnišnica prizadevala kadrovsko problematiko (za deficitarne poklice) reševati tudi z zagotavljanjem stanovanjskih možnosti, v dogovoru z ministrstvom,” so poudarili v Murski Soboti.
Težave pri zagotavljanju stanovanj tujcem
Tudi v velenjskem zdravstvenem domu se trudijo privabiti kader, predvsem zdravnike. Pri tem sodelujejo z občino, ki ima v lasti stanovanja, namenjena tistim, ki opravljajo deficitarne poklice. “Kot nam je bilo pravno pojasnjeno, po stanovanjskem zakonu in zakonu o stvarnem premoženju ne moremo zagotoviti brezplačne uporabe stanovanja,” pravijo v ZD in opozarjajo: “Če vabimo kader iz tujine – in gre v tem primeru za osebe brez stalnega prebivališča in brez slovenskega državljanstva – je cena najemnin tržna. Tisti, ki imajo stalno prebivališče pri nas, lahko prejmejo stanovanje po neprofitni ceni, tujci pa ne.” Podobne težave imajo v drugih občinah in zdravstvenih ustanovah.
Za tuje zdravnike tako Slovenija ni najbolj privlačna. “Dodatna zagata se zgodi, ko mora zdravnik iz tujine, v postopku priznanja poklicne kvalifikacije zdravnika specialista, opraviti prilagoditveno obdobje,” pravi v. d. direktorice ZD Velenje Maja Škerjanec. “Trajanje tega obdobja je odvisno od odločitve komisije, od izkušenj in usposobljenosti kandidata. Zdravnik se mora v primeru, ko zaključi prilagoditveno obdobje in vse dokler ne opravi preizkusa strokovne usposobljenosti, vrniti v nazaj v domovino,” pojasnjuje.
Opisane težave, s katerimi se soočajo vsi, naj bi skušali rešiti sistemsko na ministrstvu za zdravje, a ni jasno, kdaj. “Odzivi zdravnikov so bili, da je višina plače podobna tisti, ki jo že imajo, pogoji bivanja pa slabši. Nekateri vabljeni namreč živijo v lastni nepremičnini, zato bi jim tak prihod (običajno z družino) predstavljal višje stroške bivanja za praktično enake prihodke,” opisuje direktorica razloge, da pri privabljanju kadra iz tujine niso uspešni.
Kadrovska stiska v Ljubljani manjša
Ljubljanski zdravstveni dom, ki se je v zadnjem letu pogosto znašel v medijih zaradi odhodov zdravnikov, z občino intenzivno sodeluje, da bi privabil svež kader in kot kaže jim uspeva. Letos so v ZD Ljubljana zaposlili 23 zdravnikov, med njimi 12 specialistov. Odpoved je dala ena zdravnica družinske medicine, ker ni dobila soglasja za delo zunaj zavoda, ker ni dosegala realizacije.
Zdravnikom v Ljubljani ponujajo možnost najema stanovanja preko Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), po neprofitni najemnini. JSS MOL zdravstvenemu domu sporoči, katera so prosta stanovanja, pomagajo pa tudi pri organizaciji parkirnih mest.
Na junijski seji mestnega sveta MOL so sprejeli odlok o dodeljevanju kadrovskih štipendij, s katerimi želijo spodbuditi mlade za poklice v dejavnostih, ki se izvajajo kot javna služba in v katerih je izrazito pomanjkanje kadra. “Tovrstne štipendije načrtujejo tudi za študente medicine s področja primarnega zdravstvenega varstva, ki bi v bodoče pripomogli k zapolnitvi kadrovskih potreb ZDL,” so pojasnili.
V Postojni za zdaj nimajo možnosti, da bi ponudili stanovanja, v Pivki pa bodo to omogočili v letu 2024. ZD Ilirska Bistrica ima v najemu eno stanovanje, ki je v lasti občine, v katerem biva specializantka družinske medicine. “Prav tako urejamo še eno stanovanje za mlado zobozdravnico, ki naj bi prišla v jeseni, razmišljamo pa tudi o nakupu nekaj stanovanj, ki bi jih ponujali mladim zdravnikom in zobozdravnikom,” pravijo v Ilirski Bistrici.
V ZD Cerknica uspešno sodelujejo z občinami ustanoviteljicami, ki ponujajo občinska stanovanja po neprofitni najemnini za zdravnike in zobozdravnike. Ne le to, v Cerknici pomagajo tudi pri reševanju varstva otrok in zaposlovanju partnerjev.
Občinska stanovanja za zdravnike imajo tudi v ZD Sežana, v ZD Črnomelj pa pomagajo kadrom poiskati stanovanje, če ga potrebujejo. “Sodelujemo z občino, ki ima nekaj lastnih stanovanj in so namenjena deficitarnim kadrom. Pomagamo jim poiskati stanovanje tudi na trgu,” pravijo v Črnomlju. Celjski zdravstveni dom ima manjše stanovanje, v sodelovanju z nepremičninsko družbo pa zaposlenim pomaga tudi pri pridobitvi stanovanj na trgu.
V Osnovnem zdravstvu Gorenjske (OZG) so občine prosili za sodelovanje pri pridobivanju stanovanj, ki jih potrebujejo predvsem ob privabljanju novega kadra iz tujine. Uspešni so bili v Kranju, Škofji Loki, Bohinju in Tržiču, v ostalih občinah ustanoviteljicah zavoda pa konkretnih dogovorov še ni.
Pomanjkanja kadra pesti tudi lekarne, še posebej primanjkuje magistrov farmacije. “O tej problematiki že več kot leto dni sami in skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije intenzivno obveščamo tudi ministrstvo za zdravje, na katerega smo poslali več pobud in predlogov za reševanje, a do sedaj nismo prejeli odgovora,” so nam povedali v Lekarni Ljubljana in dodali, da proučujejo, s kakšnimi ukrepi bi lahko pritegnili mlade farmacevte.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje