Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in organizacija Eko krog pozivata k vzpostavitvi kavcijskega sistema za plastenke in "veliki vrnitvi" povratne embalaže. Slovenci so leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače oz. okoli 115 na prebivalca, recikliranih je bilo zgolj 8,25 odstotka, so zapisali v sporočilu za javnost.
Cilj EU je do leta 2025 ločeno zbrati najmanj 77 odstotkov, do konca leta 2029 pa najmanj 90 odstotkov plastenk. Za to so nujni učinkoviti sistemi zbiranja. “Do sedaj se je z več vidikov, tudi stroškovnega, kot najbolj učinkovit izkazal kavcijski sistem. Ta uspešno deluje že v 12 evropskih državah,” so v sporočilu za javnost navedli v Eko krogu in ZPS.
Pri ZPS poudarjajo, da je za uspeh kavcijskega sistema pomembno, da je možnosti vračila čim več in da so čim bližje potrošniku. To med drugim pomeni, da bi moral omogočati vračilo embalaže na čim več mestih, da bi bilo embalažo mogoče vrniti tudi tam, kjer je potrošnik ni kupili, predvsem pa, da je način vračila kavcije čim bolj preprost in potrošniku prijazen. Na voljo bi, denimo, moralo biti tudi vračilo kavcije na tekoči račun potrošnika, ne samo kuponi ali točke, unovčljive pri točno določenem trgovcu.
V društvu Eko krog menijo, da bi sistem lahko zaživel leta 2024, ustrezno zakonsko podlago zanj pa bi morali sprejeti najpozneje v začetku prihodnjega leta. Vmesno obdobje bi omogočilo ustrezno vzpostavitev sistema in predstavitev javnosti. Časovnica bi bila odvisna od dogovorov različnih deležnikov, prav tako, katero embalažo pijač bo sistem vključeval. Prizadevajo si sicer, da bi bile v kavcijski sistem vključene plastenke, pločevinke in steklo.
Organizacija še posebej močno zagovarja povratne steklenice. Pregled 32 analiz življenjskega cikla, ki ga je opravila univerza v Utrechtu v sodelovanju z Zero Waste Europe in platformo Reloop, je namreč pokazala, da v celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči za 70 odstotkov manj izpustov od izdelave nove plastenke, 57 odstotkov manj od izdelave nove pločevinke in 85 odstotkov manj od steklenice za enkratno uporabo, so navedli.
Predlagajo še, da bi za povratno embalažo veljala znižana stopnja DDV in po zgledu nekaterih držav EU še obvezne kvote pijač, ki morajo biti polnjene v povratno embalažo.
Steklo je bilo sicer leta 2020 kot material uporabljeno za 15 odstotkov embalaže, od tega je eno odstotno točko predstavljalo nepovratno steklo. Daleč največ (53 odstotkov) embalaže je iz plastike, kovinske embalaže je nekaj več kot četrtina, so še navedli.
Temelje uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji, zlasti za plastenke in pločevinke, postavlja marca sprejeti zakon o varstvu okolja. Podrobnosti tega sistema mora v največ 10 mesecih po uveljavitvi zakona določiti vlada.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!