Avstralija je sprejela največjo obrambno reformo v zadnjih desetletjih. Zakaj? In kaj ta predvideva?
Avstralska vlada je danes v luči krepitve kitajskih sil v zadnjem času predstavila največjo obrambno reformo v zadnjih desetletjih. Obrambni minister Richard Marles je ob tem pozval k spremembam na področju odvračanja groženj dolgega dosega z raketami, podmornicami in kibernetskimi orodji, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Danes prvič po 35 letih spreminjamo poslanstvo avstralskih obrambnih sil,” je dejal Marles in dodal, da bo reforma omogočila ohranitev miru, varnosti in blaginje v regiji. “Sprejeti je treba veliko težkih odločitev, vendar jih sprejemamo v najboljšem interesu naših obrambnih sil in našega naroda,” je pojasnil.
Po oceni vlade v Canberri avstralska vojska “ne ustreza več svojemu namenu”, odvračanju Kitajske in drugih morebitnih sovražnikov. “Kitajsko uveljavljanje suverenosti nad Južnokitajskim morjem ogroža svetovni red na podlagi pravil v indopacifiški regiji na način, ki negativno vpliva na avstralske nacionalne interese,” piše v pregledu stanja avstralskih obrambnih zmogljivosti, ki ga je naročil avstralski premier Anthony Albanese. V njej so pristojni ocenili, da je krepitev kitajske vojske največja in najbolj ambiciozna od vseh držav po drugi svetovni vojni, “tveganje vojaške eskalacije ali napačne presoje” pa se povečuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Naš cilj je spremeniti računico, tako da noben potencialni agresor ne bo mogel sklepati, da so koristi konflikta večje od tveganj,” piše v pregledu, ki kot ključno orodje nove strategije predlaga razvoj podmornic dolgega dosega na jedrski pogon. “Vzpon ‘raketne dobe’ v sodobnem vojskovanju, ki se je izkristaliziral s širjenjem orožja za natančne napade dolgega dosega, je radikalno zmanjšal geografske prednosti Avstralije,” se glasi ocena iz pregleda.
V okviru reforme si bo Avstralija med drugim prizadevala tudi za okrepitev mreže oporišč na severu države, izboljšanje obrambnega sodelovanja s sosedami in v zavezništvu Aukus, avstralskim silam pa bo skušala zagotoviti orožje dolgega dosega, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Stockholmski Mednarodni inštitut za mirovne raziskave (Sipri) je v novem poročilu o svetovni vojaški porabi v letu 2022 navedel, da so vojaški izdatki Pekinga lani znašali 292 milijard dolarjev, kar pomeni že 28. zaporedno povečanje vojaških izdatkov te države. V luči tega Južna Koreja, Japonska in Avstralija vse več vlagajo v obrambo. Po podatkih Siprija so se vojaški izdatki v Aziji in Oceaniji od leta 2013 povečali za 45 odstotkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje