Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal izvršni ukaz za zaščito osebnih podatkov državljanov EU in ZDA, pri čemer je upošteval evropske skrbi glede tega, med drugim menda celo na področju zbiranja in zlorabe podatkov ameriških obveščevalnih agencij.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders se je nemudoma odzval na Bidnovo potezo in jo pozdravil. “Ukaz predstavlja bistven korak naprej pri naši odločnosti, da obnovimo varne in proste pretoke podatkov čez Atlantik,” je izjavil v Bruslju.
Izvršni ukaz zagotavlja nov pravni okvir za čezatlantske toke podatkov, ki so ključnega pomena za digitalno gospodarstvo, je sporočila Bela hiša. Bidnov ukrep bo morala pregledati in ratificirati Evropska komisija, kar bo trajalo nekaj mesecev, je poročala AFP.
“To je vrhunec naših skupnih prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja in stabilnosti čezatlantskih podatkovnih tokov,” je novinarjem povedala ministrica za trgovino Gina Raimondo. Dodala je, da je pretok podatkov vsako leto podlaga za več kot 1000 milijard dolarjev vredno čezmejno trgovino in naložbe.
Ameriška zakonodaja podatkov ne ščiti do te mere kot zakonodaja EU
Ameriški tehnološki velikani so se v EU soočali z vrsto tožb za varstvo zasebnosti, med drugim zaradi večkrat dokazanih zlorab podatkov s strani ameriških obveščevalnih agencij. Ameriška zakonodaja podatkov ne ščiti do te mere kot EU.
Bela hiša zagotavlja, da Bidnov ukaz upošteva pomisleke, ki jih je izrazilo Evropsko sodišče, ko je razsodilo, da prejšnji okvir, znan kot zasebnostni ščit, ni zagotavljal ustrezne zaščite.
Ta ščit je bil kot pomanjkljiv razveljavljen leta 2020, potem ko je bil že leta 2015 s strani Evropskega sodišča zaradi pomanjkljivosti razveljavljen njegov predhodnik, tako imenovani sporazum o varnem pristanu.
Podjetja so potem pri čezatlantskem sodelovanju pač držala fige, da Američani podatkov ne bodo zlorabljali, saj se milijarde dolarjev vredni posli zaradi tega niso ustavili.
“Okvir EU-ZDA za varstvo zasebnosti podatkov vključuje trdne zaveze za okrepitev varovalk zasebnosti in državljanskih svoboščin za obveščevalno dejavnost, ki bodo zagotovile zasebnost podatkov državljanov EU,” je zagotovila Raimondo.
Ameriške obveščevalne službe zaradi tega ne bodo nehale žeti zasebnih podatkov, saj dogovor med ZDA in EU določa, da se to lahko nadaljuje, vendar le za doseganje opredeljenih ciljev nacionalne varnosti, kar je v ZDA pri vsaki vladi izjemno raztegljiv pojem.
Državljani EU bodo lahko zahtevali odškodnino
Državljani EU, ki bodo čutili, da so njihove podatke zlorabili, pa se bodo po novem lahko pritožili na novo neodvisno sodišče in zahtevali odškodnino. To ne bo poceni, saj postopek pritožbe vključuje dve ravni.
Prva vključuje uradnika za varstvo državljanskih svoboščin (CLPO) v uradu nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti ZDA, ki bo raziskal pritožbe in ugotovil, ali gre za kršitev zakonodaje ZDA.
Drugo raven predstavlja neodvisno sodišče za presojo varstva podatkov, ki bo pregledalo odločitve CLPO. “Sodniki v DPRC bodo imenovani izven ameriške vlade. Zadeve bodo pregledovali neodvisno in bodo zaščiteni pred odstranitvijo,” je navedla Bela hiša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!