Na družbenih omrežjih se vrstijo obsodbe današnjega napada izraelske vojske na begunsko taborišče Džabalija, v katerem naj bi umrlo na desetine civilistov, številni so bili ranjeni. 

Odzvali so se tudi v humanitarni organizaciji Zdravniki brez meja (MSF). V objavi na omrežju X so zapisali, da so zgroženi nad informacijami, ki prihajajo iz Džabalije. 

"Po napadu so številni ranjeni prišli v bolnišnico Al Shifa, kjer so jim naše ekipe pomagale zagotoviti zdravstveno oskrbo," so zapisali. Delili so tudi navedbe enega od zdravstvenih tehnikov v omenjeni bolnišnici: "V bolnišnico so prišli majhni otroci z globokimi ranami in hujšimi opeklinami. Prišli so brez svojih družin. Mnogi so jokali in spraševali po svojih starših. Ostal sem z njimi, dokler nismo našli prostora, saj je bila bolnišnica polna pacientov," je dejal zdravstvenik iz ekipe MSF Mohamed Hawajreh.

"Obsojamo ta zadnji primer nesmiselnega nasilja in ponovno pozivamo k takojšnjemu premirju, da preprečimo nadaljnje smrti v Gazi. Dovolj je bilo!" so poudarili. 

Bolivijska vlada je zaradi "zločinov proti človeštvu" prekinila diplomatske stike z Izraelom, je poročal Reuters. "Zahtevamo prekinitev napadov na Gazo, ki so do zdaj zahtevali na tisoče civilnih žrtev in prisilno razselitev Palestincev," je ministrica María Nela Prada povedala na novinarski konferenci.

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v objavi na omrežju X poudaril, da je potreben "nujen, neomejen" dostop do Gaze za dostavo humanitarne pomoči. V nasprotnem "se bo tragedija nadaljevala pred našimi očmi", je opozoril. 

"Pozivamo, da se humanitarnim konvojem po Gazi omogoči varno gibanje - ter takojšnji humanitarni premor. Ni časa za izgubo. Vsak trenutek šteje," je še zapisal. 

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na senatnem zaslišanju v odboru za mednarodne odnose dejal, da želi ruski predsednik Vladimir Putin izkoristiti vojno na Bližnjem vzhodu za zmanjšanje zahodne podpore Kijevu. Blinken je ob tem pozval k potrditvi finančne pomoči Izraelu, kot tudi Ukrajini. Zaslišanje so večkrat prekinili protestniki.

Vlada predsednika ZDA Joeja Bidna si že nekaj časa želi, da kongres potrdi dodatno pomoč za Ukrajino, od nedavno pa tudi za Izrael. Republikanci nad to idejo niso preveč navdušeni, novi predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pa celo povezuje potrditev pomoči z zmanjšanjem proračunske porabe.

Ameriška vlada kljub naraščajočemu številu civilnih žrtev v Gazi - po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je v napadih umrlo več kot 8500 ljudi - še naprej podpira Izrael in zavrača pozive k prekinitvi ognja.

Blinken je na zaslišanju o Gazi povedal, da bi ta morala iti pod nadzor palestinske uprave, ki obvladuje Zahodni breg, pri čemer bi lahko mednarodni akterji začasno prevzeli določeno vlogo.

Zaslišanje so danes večkrat prekinili propalestinski protestniki, ki so zahtevali takojšnjo prekinitev ognja in konec ameriške podpore Izraelu. Okrog 20 ljudi je tudi dvigalo z rdečo barvo premazane roke, ki so simbolizirale prelivanje krvi v Gazi.

Predsednik Biden je od kongresa zahteval več kot 105 milijard dolarjev sredstev za varnost, vključno s 14,3 milijarde dolarjev za Izrael in 44 milijard za Ukrajino.

Po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje je bilo v napadu na begunsko taborišče Džabalija ubitih in ranjenih na stotine ljudi. Bolj natančni podatki bodo znani čez čas, saj reševanje ujetih pod ruševinami še poteka. 

Novinar Washington Posta je na omrežju X objavil posnetek, v katerem je videti razdejanje, ki ga je povzročila izraelska vojska: 

Mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom bodo v sredo odprli, da bi skupini palestinskih ranjencev omogočili, da se zdravijo v egiptovskih bolnišnicah, poroča Al Džazira, pri čemer se sklicuje na egiptovske zdravstvene in varnostne vire ter vir na mejnem prehodu. Prehod naj bi omogočili 81 Palestnicem. Medicinski uradnik v egiptovskem mestu El Ariš je povedal agenciji AFP, da bodo medicinske ekipe na prehodu "pregledale primere, ki prihajajo (iz Gaze), takoj ko prispejo (...), in določile bolnišnice, kamor bodo poslani", je še povzela Al Džazira. 

Tiskovni predstavnik izraelske vojske (IDF) Daniel Hagari je potrdil, da so izraelska bojna letala izvedla napad na begunsko taborišče Džabalija v Gazi, v kateri je umrlo vsaj 50 ljudi. V napadu je bil po njegovih besedah ubit eden od poveljnikov Hamasa na tem območju Gaze Ibrahim Biari, navedbe izraelske vojske povzemajo tuji mediji. 

Vojska je sporočila, da so bili v napadu ubiti Biari in več drugih Hamasovih borcev ter da so se v napadu zrušili podzemni predori, ki jih uporablja Hamas. To naj bi bil razlog, da se je porušilo več bližnjih stavb.

Po navedbah izraelske vojske je bil Biari eden od poveljnikov Hamasa, odgovornih za vodenje pripadnikov sil militantne skupine, ki so 7. oktobra napadli Izrael.

IDF je sporočila, da je bil letalski napad v Džabaliji del "obsežnega napada" na Hamasove operativce in infrastrukturo, ki je pripadala tamkajšnjemu bataljonu.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo v izraelskem bombardiranju begunskega taborišča Džabaliji ubitih najmanj 50 ljudi, okoli 150 pa ranjenih.

Hagari je še dejal, da Hamas še naprej uporablja civilno prebivalstvo v Gazi kot človeške ščite "na zelo krut in brutalen način". V televizijski izjavi je obtožil Hamas, da namerno gradi infrastrukturo pod domovi ljudi.

Prebivalce severnega dela Gaze je pozval, naj se umaknejo na jug. Izraelska vojska "bo še naprej delovala v polni sili" v Gazi, je dodal, poroča Guardian. 

Katarska televizijska mreža Al Džazira je ob tem opozorila, da navedb izraelske vojske o tem, da je bilo v napadu na begunsko taborišče ubitih več Hamasovih borcev, ni mogoče preveriti. Hamas je po poročanju omenjene TV mreže, ki se sklicuje na sporočilo na omrežju Telegram, zanikal navedbe, da je bil v času napada v Džabaliji prisoten eden od njegovih poveljnikov. 

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes pogovarjala s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom. Kot je prek omrežja X sporočilo zunanje ministrstvo, se je Fajon s kolegom pogovarjala o nujni potrebi po zadostni in neovirani humanitarni pomoči v Gazi. Strinjala sta se, da ni izgovora za teror in da se mora nasilje končati, da bi zagotovili podlago za gradnjo miru v regiji.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je v ponedeljek in danes v pogovorih s predstavniki Savdske Arabije, Jordanije, Egipta in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) obsodil napade naseljencev na Palestince na Zahodnem bregu.

Borrell je sogovornike seznanil z odločitvami na nedavnem vrhu EU, kjer so voditelji držav članic pozvali k humanitarnim premorom v Izraelu in Gazi, da bi pomoč čim prej dosegla tiste, ki jo potrebujejo.

Voditelji so prav tako izrazili podporo EU Izraelu do samoobrambe v skladu z mednarodnim pravom ter ostro obsodili teroristične napade Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra.

V pogovorih z zunanjimi ministri treh arabskih držav in generalnim sekretarjem OIC Hiseinom Brahimom Taho se je Borrell dotaknil tudi razmer na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile v zadnjih tednih okrepile svoje aktivnosti.

Ob tem je Borrell izrazil skrb in obsodil napade tamkajšnjih izraelskih naseljencev na Palestince, so sporočili iz Bruslja.

Visoki uradnik Združenih narodov (ZN) naj bi odstopil v znak protesta, ker se organizacija odločneje ne odzove na razmere v Gazi. Po njegovih besedah se tam "pred našimi očmi odvija genocid", poroča Guardian.

Craig Mokhiber, direktor newyorškega urada visokega komisarja za človekove pravice, je v pismu, ki ga je delil na družbenih omrežjih, dejal, da je postalo "boleče jasno", da ZN niso izpolnili svoje dolžnosti "pri preprečevanju množičnih grozodejstev, zaščiti ranljivih skupin in odgovornosti za storilce".

Zapisal je: "Sedanje množično pobijanje Palestincev, ki temelji na etno-nacionalistični kolonialni ideologiji naseljencev in je nadaljevanje desetletja trajajočega sistematičnega preganjanja in čiščenja, ki v celoti temelji na njihovem arabskem poreklu (...) ne dopušča dvoma ali razprave (...). Po vsej deželi vlada apartheid."

Dogajanje v Gazi je po njegovih besedah "učbeniški primer genocida", katerega cilj je "pospešeno uničenje zadnjih ostankov avtohtonega palestinskega življenja v Palestini", je njegove besede povzel Guardian. Mokhiber je dodal: "Vlade Združenih držav, Združenega kraljestva in večine Evrope so močno vpletene v ta grozljivi napad."

Njegovo pismo je na omrežju X delil novinar Al Džazire:

V izraelskem napadu na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze je bilo danes ubitih najmanj 50 ljudi, še okoli 150 je ranjenih, so sporočile tamkajšnje palestinske oblasti.

"Več kot 50 ljudi je mrtvih, okoli 150 ranjenih ter na desetine pod ruševinami v izraelskem pokolu, katerega tarča so bili domovi v taborišču Džabalija na severnem območju Gaze," je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje.

Vodja civilne zaščite v Gazi je opozoril, da je bilo taborišče popolnoma uničeno. "Na območju živi na stotine državljanov. Okupacijske zračne sile pa so to okrožje uničile s šestimi bombami ameriške izdelave," je dejal.

Ob tem je mednarodno skupnost pozval k takojšnjem ukrepanju, da ustavi Izrael, preden bo prepozno, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Izraelska vojska zaenkrat ni komentirala napada, je poročala AFP. 

Džabalija je največje begunsko taborišče v Gazi. Na območju 1,4 kvadratnega kilometra prebiva 116.000 beguncev, podatke ZN povzema Al Džazira. V taborišču, ki je bilo ustanovljeno leta 1948, so večinoma stanovanjski objekti. Na gosto poseljenem območju je tudi 26 šol v 16 stavbah, center za razdeljevanje hrane, dva zdravstvena centra in knjižnica.

Na območju Gaze sicer še naprej potekajo intenzivni spopadi med izraelskimi silami in pripadniki palestinskega Hamasa. Izrael trdi, da je v obračunih ubil na desetine pripadnikov Hamasa, uničil več izstrelišč protitankovskih raket in zasegel večjo količino orožja. V bojevanju sta umrla dva pripadnika izraelske vojske, so potrdili v izjavi za javnost, ki jo navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Hamas je že pred tem sporočil, da je napadel štiri vozila izraelske vojske južno od mesta Gaza in streljal na vojake v bližini mejnega prehoda Kerem Šalom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in k zagotovitvi humanitarne pomoči civilistom, je poročal Guardian. 

"Obsojam pobijanje civilistov v Gazi in sem zgrožen nad poročili, da sta dve tretjini ubitih ženske in otroci," je njegove izjave povzel Guardian. 

Ob tem je pozval k zaščiti civilistov, ki so po njegovih besedah "nosili največje breme sedanjih spopadov". Vse strani je pozval k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in dodal: "Mednarodno humanitarno pravo določa jasna pravila, ki jih ni mogoče zanemariti. Ne gre za a la carte mení in ga ni mogoče uporabljati selektivno."

Ponovno je tudi opozoril, da je humanitarna pomoč, ki jo je doslej prejela Gaza, "povsem nezadostna", da bi zadostila potrebam civilistov. 

Pozval je k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas, in dodal, da je zelo zaskrbljen zaradi nevarnosti zaostrovanja razmer v širši regiji. 

Sklad Združenih narodov za otroke Unicef je opozoril, da je območje Gaze postalo pokopališče za tisoče otrok in pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja.

"Številke so grozljive. Domnevno je bilo ubitih več kot 3450 otrok. Presenetljivo je, da se število vsak dan znatno poveča. Gaza je postala pokopališče za tisoče otrok, za vse druge pa je pravi pekel," je dejal tiskovni predstavnik Unicefa James Elder.

Dodal je še, da več kot milijon otrok na območju Gaze trpi zaradi pomanjkanja čiste vode, in ob tem posvaril, da obstaja velika nevarnost, da bodo otroci, predvsem dojenčki, zaradi tega začeli umirati. Po navedbah Reutersa je trenutno v Gazi na voljo pet odstotkov vode v primerjavi z oskrbo v običajnih razmerah. 

Predsednik izraelskega sveta za nacionalno varnost Cahi Hanegbi je na brifingu novinarjem povedal, da dogovora za izpustitev talcev, ki jih je 7. oktobra zajel Hamas, ni na vidiku, poročajo tuji mediji. "Danes dogovor za izpustitev talcev ni blizu," je po navedbah izraelskega Haaretza dejal Hanegbi. Po njegovih besedah prav tako ni blizu konec vojne.

"Pokol 7. oktobra je razblinil iluzije. Hamas mora prenehati obstajati, to je bila odločitev vlade. Pošastnim terorističnim organizacijam ne smemo dovoliti, da vladajo Gazi, verjamem, da je to tudi stališče večine državljanov države Izrael," je po navedbah Guardiana še dejal Hanegbi. 

Po podatkih izraelske vojske je palestinsko gibanje Hamas ob vdoru na izraelsko ozemlje 7. oktobra zajelo najmanj 229 talcev in jih odpeljalo na območje Gaze. Nekatere talce so medtem že izpustili. 

Razmere se zaostrujejo tudi na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izraelske varnostne sile v dveh ločenih incidentih ubile dve osebi.

Izraelske sile so v mestu Nablus ubile 14-letnika, v mestu Tubas pa 70-letnega moškega. Izraelski varnostni organi in tamkajšnji judovski naseljenci so po podatkih Združenih narodov (ZN) med nedeljo in ponedeljkom v nekaj več kot 24 urah ubili sedem Palestincev, poroča britanski BBC.

ZN opozarja na dejstvo, da pogosto tudi v primerih napadov naseljencev te spremljajo ali aktivno podpirajo izraelski vojaki.

Od 7. oktobra je bilo na Zahodnem bregu ubitih 124 Palestincev, še 1700 ljudi pa je bilo pridržanih, navaja katarska televizija Al Jazeera.

Izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi aktivnostmi tudi v Libanonu, kjer je izraelsko letalstvo ciljalo "teroristično infrastrukturo" Hezbolaha.

Izraelska vojska trdi, da je infrastrukturo v Libanonu ciljala v odziv na več raket, ki da so priletele na izraelsko ozemlje.

Šiitsko oboroženo gibanje Hezbolah in izraelske sile se od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodnega konflikta medsebojno obstreljujejo, pri čemer sta obe strani utrpeli smrtne žrtve.

Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan si je v ponedeljek med zasedanjem Varnostnega sveta ZN nadel rumeno Davidovo zvezdo, kakršno so morali judje nositi pod nacisti. V nagovoru je zasmehoval VS ZN in poudaril, da bo zvezdo nosil, dokler ta ne bo obsodil grozodejstev Hamasa. 

Erdan je izraelsko kopensko ofenzivo na območju Gaze primerjal z izkrcanjem zaveznikov v Normandiji leta 1944. Zasmehoval je VS ZN, češ da, če bi obstajal ob izkrcanju zavezniških sil, bi verjetno v organu "potekala burna razprava o tem, koliko elektrike in goriva imajo prebivalci Münchna".

Poudaril je, da je primerjava števila žrtev na obeh straneh po napadu Hamasa na Izrael v začetku meseca enako nedopustna kot primerjava nemških in britanskih žrtev v drugi svetovni vojni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zahtevo po prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu pa je primerjal z zahtevo po prekinitvi ognja, preden so Rusi leta 1943 ponovno zavzeli Stalingrad.

Njegovo nošenje rumene zvezde je kritiziralo vodstvo spominskega centra holokavsta Jad Vašem in opozorilo, da veleposlanik sramoti tako žrtve holokavsta kot tudi državo Izrael. Ob tem ga je pozvalo, naj namesto zvezde nosi izraelsko zastavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Erdan si je zvezdo, na kateri v angleščini piše "nikoli več", nadel v času, ko je VS ZN zavrnil že štiri osnutke resolucij glede najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize.

Ker VS doslej ni bil zmožen sprejeti resolucije, je konec spopadov in neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo prejšnji teden z resolucijo, ki jo je podprla tudi Slovenija, podprla Generalna skupščina ZN.

Na digitalnih zemljevidih kitajskih tehnoloških velikanov Baidu in Alibaba ni več besede Izrael. Po navedbah časopisa Wall Street Journal so na zemljevidih podjetja Baidu v kitajskem jeziku sicer označeni Izrael in palestinska ozemlja, vendar ime države ni izrecno navedeno. Enako velja za platformo Amap podjetja Alibaba.

BBC je analiziral informacije o stanju na bojišču, ki jih objavlja izraelska vojska. Ocenjujejo, da Izrael spretno igra na informacijskem bojišču, ki je v sodobnih vojnah zelo pomembno. Objavljajo le malo informacij, ki jim dodajajo močno razdrobljene in montirane videoposnetke vojaških operacij. Tako je izredno težko vedeti, kje točno so bili posneti.

"Povsem jasno je, da se izraelska vojska na terenu premika počasi, vendar pa nadaljuje z intenzivnim obstreljevanjem. V Aškelonu na jugu Izraela se sliši veliko pokanja, tudi do šestkrat na minuto," je zapisal Jeremy Bowen, ki poroča iz Izraela.

Poudaril je, da gre pri izraelskem napadu za invazijo, vendar ne na vseh frontah. "Začeli so na severu Gaze. Jasno so povedali, da ne bodo odšli. Zdi se mi povsem jasno, da si poskušajo utreti pot proti jugu, vendar ne v mesto Gaza. To bi bilo izredno zapleteno urbano bojišče," je prepričan.

Evropska levica ni enotna glede vojnega stanja na območju Gaze in Izraela. Novinarji britanskega Guardiana so analizirali dogajanje na levem polu v Španiji, Franciji in, med drugim, Združenem kraljestvu. Kaj so ugotovili?