Zaradi prisilnih deportacij otrok in obstreljevanja civilnih objektov v Ukrajini naj bi Mednarodno kazensko sodišče v Haagu v kratkem izdalo prve naloge za aretacijo ruskih uradnikov. Če bo do aretacij in sojenja tudi prišlo, bodo to prvi sodni postopki proti ruskim posameznikom zaradi njihovih dejanj med vojno v Ukrajini. Medtem se nadaljuje srdita bitka za Bahmut, kjer se borijo tudi ruski plačanci skupine Wagner. Ta pa, tako britansko ministrstvo za obrambo, rekrute za boj v Ukrajini išče tudi med srednješolci v Moskvi.
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu naj bi v kratkem izdalo naloge za aretacije ruskih uradnikov. Kot je neimenovani vir s sodišča povedal za tiskovno agencijo Reuters, naj bi bilo izdajanje nalogov in posledične aretacije povezano s prisilnimi deportacijami otrok in obstreljevanjem civilnih objektov v Ukrajini. Zahteve naj bi čakale na odobritev predkazenskega sodnika sodišča v Haagu, poroča Reuters.
Če bo do aretacij in sojenja tudi prišlo, bodo to prvi sodni postopki proti ruskim posameznikom zaradi njihovih dejanj med vojno v Ukrajini. Vendar je kaj takega zelo malo verjetno. Kot piše britanski Guardian, mednarodno sodišče obtoženim ne bo sodilo v odsotnosti, prav tako pa Rusija, ki ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča, skoraj zagotovo ne bo izročila svojih državljanov v Haag.
Medtem se nadaljuje bitka za Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer obe strani poročata o mnogih žrtvah, ki da sta jih prizadeli nasprotniku. Boji so po navedbah tiskovne agencije Reuters osredotočeni na okolico reke Bahmutka, ki deli mesto.
Po besedah ukrajinske vojske, ki se bori na območju, so razmere težke, a da mesto za zdaj še branijo. Ukrajinci tako še nadzirajo zahodni del Bahmuta, medtem pa so ruski plačanci Skupine Wagner prevzeli nadzor nad večino vzhodnega dela. Da so razmere na območju Bahmuta “zelo težke”, je v nedeljo sporočil tudi šef Wagnerja Jevgenij Prigožin. “Bolj kot se približujemo središču, težje je bojevanje … Ukrajinci uporabljajo neskončno rezerv. A napredujemo in še naprej bomo napredovali,” je komentiral Prigožin.
Prigožin, ki je pred tem rusko vojsko obtožil, da njegovim silam načrtno ne zagotavljajo streliva, ki ga potrebujejo, je v nedeljo sporočil še, da naj bi več kot dvajset tovornjakov opremo oziroma orožje dostavilo konec tedna.
O Skupini Wagner se je razpisalo tudi britansko ministrstvo za obrambo. Ministrstvo je zapisalo, da je v luči spora z ruskim ministrstvom za obrambo Prigožin najverjetneje izgubil dostop do ruskih zaporov, kjer je pred tem rekrutiral borce. Kot je še navedlo, se je Wagner zdaj “zelo verjetno” usmeril v rekrutiranje “svobodnih ruskih državljanov”.
“Od marca 2023 je Wagner svoje ekipe stacioniral v športnih centrih na najmanj 40 lokacijah po Rusiji,” so zapisali in sporočili, da so zamaskirani pripadniki Wagnerja prav tako nagovarjali dijake v moskovskih srednjih šolah, pri čemer naj bi razdeljevali vprašalnike z naslovom “Prijava mladega borca”. Tako naj bi preverjali interes za boj med mladimi Rusi oziroma podatke o zainteresiranih.
Poročilo Sipri: Uvoz orožja v Evropo močno narasel
V luči vojne v Ukrajini je uvoz orožja v Evropo v zadnjem petletnem obdobju narasel za 47 odstotkov, v evropskih članicah Nata celo za 65 odstotkov, izhaja iz novega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri.
Ukrajina je postala tretja največja uvoznica orožja na svetu, medtem ko je bila do lani zanemarljiva uvoznica orožja. Pred njo sta le še Katar in Indija.
Globalno je uvoz orožja padel za pet odstotkov.
Med izvozniki orožja v zadnjem petletnem obdobju na prvem mestu s 40 odstotki izvoza ostajajo ZDA. Sledijo Rusija s 16, Francija z 11, Kitajska s petimi in Nemčija s štirimi odstotki. Skupaj prispevajo tri četrtine vsega izvoza orožja na svetu. A medtem ko je ameriški in francoski delež pri tem narasel, je pri vseh drugih padel, ugotovitve poročila še povzema AFP.
Britanska vlada v luči ruske agresije nad Ukrajino in drugih groženj načrtuje dodatno povišanje obrambnih izdatkov. V naslednjih dveh letih naj bi v vojsko vložili dodatnih pet milijard funtov. Del sredstev bo namenjen podpori zavezništva Aukus, ki v sodelovanju z ZDA in Avstralijo predvideva razvoj jedrskih podmornic. Spomnimo, trojica držav je zavezništvo Aukus leta 2021 sklenila v skupnih prizadevanjih za kljubovanje vojaški moči Kitajske v indopacifiški regiji. V okviru sodelovanja naj bi Avstralija prejela podmornice na jedrski pogon.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje