Bi lahko pomlad vplivala na potek vojne v Ukrajini? Se v času vojne povečujejo napetosti ponekod na Zahodu in kaj za zahodne zaveznike predstavlja točko preloma? Kakšna je vloga Kitajske? Pogovarjali smo se z obramboslovcem in evropskim poslancem Klemnom Grošljem ter svetovalcem slovenskega ministra za obrambo Dobranom Božičem.
Vojna v Ukrajini je vstopila v drugo leto. Dogajanje na bojiščih je še naprej osredotočeno na mesto Bahmut (in Vuhledar), ki ležita na vzhodu Ukrajine v doneški regiji. Medtem ko ruske sile Bahmut napadajo že mesece, iz Kijeva pa sporočajo, da so razmere tam res zelo zahtevne, je tudi na Zahodu zaznati vsaj nekaj dodatne napetosti.
Iz Moldavije, katere zračni prostor je nedavno preletela ruska raketa, prihajajo težke obtožbe na račun Rusije – po besedah moldavske predsednice Maie Sandu si Kremelj prizadeva strmoglaviti moldavsko vlado. Finska je na svoji več kot 1.300 kilometrov dolgi meji z Rusijo začela postavljati ograjo, prav tako se je ta teden zgodil pomemben korak naprej v procesu vstopanja države v zvezo Nato (spomnimo, Finska je skupaj s Švedsko za članstvo v Natu zaprosila lani, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino). Ob tem, ko bosta Finska in Švedska s prošnjo za članstvo v Natu prekinili dolgoletno varnostno doktrino, pa so težnje po spremembah politike nevtralnosti vse glasnejše tudi v Avstriji, kjer se krepijo glasovi po odpravi dolgoletne nevtralnosti …
Preberite še: Zakaj bi lahko bila Moldavija naslednja tarča Putina
Načrti, da bo ruska “posebna vojaška operacija” v Ukrajini kratka in učinkovita, so se izjalovili. Pogledi na to, kako bo vojna potekala naprej, niso povsem enoznačni, a so si strokovnjaki večinoma enotni o tem, da očitnega poraza ene ali druge strani ni na vidiku, v prispevku o nadaljnjem poteku vojne navaja Al Džazira. Namesto (hitrega) konca spopadov je tako bolj verjetno, da se bodo boji podaljšali, izčrpavali bodo obe strani, ki pa ne bosta želeli priznati poraza.
Kaj pričakovati od pomladi?
Da bo za potek vojne odločilna prav pomlad ali bitka za (sicer strateško pomembni) Bahmut, ni zelo verjetno. “Vreme je tisto, ki bo diktiralo razvoj dogodkov na terenu. Pomlad je vezana na tako imenovano razputnico, torej obdobje, ko se teren spremeni v blato. Če bo teren neprehoden, ni pričakovati spomladanskih ofenziv,” je za N1 pojasnil obramboslovec in evropski poslanec liberalne skupine Renew Europe Klemen Grošelj. Je pa vojaške kampanje po njegovih besedah pričakovati v bolj sušnem obdobju pozne pomladi in zgodnjega poletja.
“Ukrajina pripravlja nove enote, ki bodo opremljene z orožjem z Zahoda,” je poudaril Grošelj, sicer zadržan, da bosta “dva bataljona tankov leopard in četa tankov challenger 2 spremenila razmerje sil na terenu”. Prav tako so v Ukrajini že zaznali težave pri mobilizaciji novih sil.
Ne spreglejte: Božič o pošiljki zahodnih tankov Ukrajini: “Že 90 tankov lahko naredi svoje”
“Pričakujemo lahko dva poskusa. Poskus ukrajinske strani, da gre v obsežnejšo (proti)ofenzivo na območju Zaporožja in preseka kopensko povezavo polotoka Krim z Rusijo. Pri Rusiji pa je scenarijev več. Eden od njih predvideva ponovno aktiviranje tako imenovanega severnega bojišča (območje ruske regije Belgorod in Belorusije).”
“Vidimo spopade in agresivnost spopadov v Bahmutu, ki ima simbolni pomeni kot Stalingrad v drugi svetovni vojni, Rusi utrjujejo obrambne položaje na jugu, bojijo se protiofenzive … Dinamike je kar nekaj, a kaže, da Rusija ni zmogla pripeljati tako velike ognjene moči, poskušajo prodirati z ljudmi,” pa je dogajanje na ukrajinskih bojiščih komentiral vojaški svetovalec ministra za obrambo in nekdanji načelnik generalštaba slovenske vojske, generalmajor Dobran Božič.
Oba sogovornika sta prav tako spregovorila o izgubah oboroženih sil, ki so tako na ukrajinski kot na ruski strani visoke. Podobno kot Grošelj je tudi Božič ocenil, da bo Ukrajina v prihodnjih mesecih izvedla protinapad. “Zato je pomembno, da Ukrajinci dobijo tehniko in v največji meri povrnejo nadzor nad svojim ozemljem.”
Dobran Božič je v pogovoru za N1, kot že pred tem v oddaji N1 STUDIO o dobavi sodobnih zahodnih tankov Ukrajini, vnovič poudaril, da miru v Ukrajini ni mogoče doseči brez orožja. “Vsi si želimo miru in ni res, da vsi, ki dajejo orožje, želijo vojno,” je izpostavil.
“Zahod je spoznal, da vojna ne bo niti kratka niti enostavna”
Dogajanje v Ukrajini še naprej vpliva tudi na razvoj dogodkov na Zahodu. “Zahod je spoznal, da vojna ne bo niti kratka niti enostavna, postavljen je pred dejstvo, da bo Ukrajina potrebovala bistveno več pomoči in podpore, kot smo menili še pred letom dni. Narobe smo ocenili, da bo Rusija gospodarsko kolapsirala pod težo naših sankcij. Pomemben del sveta se namreč sankcijam ni pridružil oziroma jih ignorira,” je pojasnil Klemen Grošelj.
Na Zahodu po njegovih besedah ni več tako velike enotnosti, kot smo ji bili priča ob začetku vojne, kar se odraža tudi v procesu vstopanja Finske in Švedske v Nato. “Vstop Finske in Švedske v Nato je posledica prvega šoka, v procesu sprejema pa države članice igrajo svojo igro [Madžarska in Turčija kot edini članici Nata še nista potrdili priključitve dveh skandinavskih držav zavezništvu, op. a.]. To na neki način slabi Zahod in prenaša sporočilo, za katero smo morda na Zahodu upali, da ne bo prišlo v javnost,” je ocenil evropski poslanec.
Določene razlike v dojemanju Rusije in njenega položaja v mednarodni skupnosti so se sicer po navedbah Dobrana Božiča pokazale že leta 2014, ko je Rusija zavzela polotok Krim, na vzhodu Ukrajine pa so se začeli spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti. V državah na vzhodu Evrope, ki so bile v preteklem stoletju pod okriljem Sovjetske zveze, je prisotnega več strahu.
Kitajska in pomembna prelomnica
V samo ospredje dogajanja, povezanega z vojno v Ukrajini, se je te dni, ob prvi obletnici vojne, prerinila tudi Kitajska, pri čemer je še posebej odmeval njen načrt za mir med Ukrajino in Rusijo. Kitajski odnos do Rusije je, spomnimo, povsem drugačen od zahodnega: Peking še naprej trguje z Rusijo – trgovina med državama je lani dosegla rekordno vrednost 179 milijard evrov –, prav tako se ni pridružil sankcijam Zahoda.
“Odnosi med ZDA in Kitajsko so vedno bolj napeti, kar se bo v prihodnosti preneslo še na odnose med Kitajsko in Evropsko unijo,” je ocenil Grošelj.
Če bo Kitajska sprejela odločitev, da Rusiji začne pošiljati orožje in vojaško opremo, bo to pomenilo, da je ocenila, da z Zahodom ni mogoče “mirno sodelovati” oziroma da na dolgi rok ne računa na ureditev odnosov na miroljuben način. Ne le, da se bo Kitajska v tem primeru odločila za konfrontacijo z Zahodom, izzivi bodo številni tudi na področju naših dobavnih verig, v katerih je Kitajska zelo prisotna.
Naj Moskvi ne pošilja orožja in naj si namesto tega raje prizadeva za umik ruske vojske, je Peking denimo pred dnevi pozval tudi nemški kancler Olaf Scholz.
Ob tem je Grošelj prav tako opozoril, da je Zahod doslej Ukrajini pošiljal orožje in opremo iz skladišč, zdaj pa smo na točki, ko bo treba pošiljati novo orožje in opremo, ki ju bo treba plačati, pri čemer so proizvodne zmogljivosti Evrope relativno majhne.
“To je naslednja točka preloma, ko bodo evropske vlade morale sprejeti odločitev, ki bo dejansko vplivala na javnofinančne razmere v marsikateri državi. Prihaja torej obdobje zahtevnih in težkih političnih odločitev, o katerih 24. februarja 2022 nihče ni veliko razmišljal,” je ocenil Grošelj in izpostavil, da se kažejo tudi jasne omejitve, ki jim ima Zahod pri zagotavljanju podpore Ukrajini. “Drugo leto vojne pomeni tudi začetek prilagajanja zahodnih gospodarstev in družb novemu dejstvu, da imamo v Evropi vojno.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje