Burno dogajanje na Kosovu, v Beogradu pa le medel odziv. Kaj je tokrat drugače?

Prizor iz Kosovske Mitrovice med eno od akcij specialne policije v večinsko srbskem severnem delu

Prizor iz Kosovske Mitrovice med eno od lanskih akcij kosovske specialne policije v večinsko srbskem severnem delu (Foto. PROFIMEDIA)

Zadnje racije kosovske policije in zasedbe uradov nekaterih srbskih institucij na severu Kosova znova dvigujejo napetost v tem delu Balkana, kjer smo najrazličnejših incidentov in provokacij že vajeni. Vse pogostejšim enostranskim potezam Prištine, uperjenim proti kosovskim Srbom, je navadno sledil žolčen odziv Beograda. A tokrat, ko je kosovska policija po racijah na pročelja nekdanjih srbskih uradov že obešala table kosovskih institucij, od srbskih vladajočih nismo poslušali o dvigovanju bojnih letal in vojaške pripravljenosti. Zapiranje srbskih ustanov bodo tako kot ukinjanje pošt in bank najbolj občutili v srbski skupnosti na Kosovu. "Ljudje se počutijo izdane. So državljani Srbije in državljani Kosova, a niso enakopravni ne z drugimi državljani Srbije ne Kosova," pove kosovska dopisnica N1 Beograd Sanja Sovrlić.

Prejšnji petek so v urade več srbskih institucij na severu Kosova vdrli kosovski policisti. V praznih prostorih več občinskih uradov, javnih ustanov in drugih institucij so zasegli dokumente in drugo gradivo, racije s policijsko prisotnostjo pa so se nadaljevale tudi v naslednjih dneh. Kosovska vlada je pojasnjevala, da so v operaciji zaprli vzporedne nezakonite institucije lokalne samouprave, ki so delovale po direktivah Srbije ter kršile ustavnost in zakone Kosova. Policisti, med njimi zamaskirani pripadniki specialnih enot s puškami, so pred ustanovami ostali tudi v začetku tedna, ko so srbske grbe, zastave in napise počasi zamenjali kosovski simboli in table kosovskih institucij, ki jih bodo na novo vselili v te prostore.

“Zgodilo se je nekaj, kar se je pričakovalo in česar so se prebivalci bali,” nam je o dogodkih preteklega konca tedna dejala dopisnica N1 Beograd s severa Kosova Sanja Sovrlić. Kot je pojasnila, so policisti vdrli v zgradbe različnih institucij, med njimi so posebni začasni organi, ki delujejo po srbskem zakonu o lokalni samoupravi. Srbija je namreč leta 2013 na severu Kosova razpustila občine, ki so to območje upravno predstavljale v srbskem sistemu, in sledile so volitve ter formacija občin v kosovski upravi. Vlogo lokalne samouprave v sistemu Republike Srbije so tako prevzeli začasni organi, ki so delovali vzporedno z občinami znotraj kosovskega sistema lokalne samouprave.

Sprememba se je zgodila po protestnem odstopu županov občin s srbsko večino (Leposavić, Zvečan, Zubin Potok, Severna Mitrovica) in bojkotu na nadomestnih lokalnih volitvah, na katerih so bili z zelo nizko udeležbo izvoljeni etnični Albanci. Ko so bili ti s policijskim spremstvom privedeni v občinske zgradbe, so morali uslužbenci srbskih začasnih organov delo nadaljevati na drugih lokacijah. Kot je pojasnjevala Sovrlić, so ti organi srbskim državljanom nudili različne usluge, v istih zgradbah, v katere so vdrli policisti, pa so delovali tudi pokojninski skladi, izpostave zavoda za zaposlovanje, sedež okrožja Kosovske Mitrovice in nekaj drugih. “Vprašanje je, kako bodo srbski organi sedaj skrbeli za potrebe srbskih prebivalcev,” je dodala.

Kosovska policija pred enim od srbskih uradov (Foto: Kossev)

Dopisnica N1 je ob tem spomnila, da se je Srbija na pogajanjih in v sporazumih obvezala, da bo nekatere institucije na severu Kosova zaprla, da pa se bo zaprtje dogajalo ob ustanovitvi zveze srbskih občin, ki mu v Prištini nasprotujejo. Zveza bi absorbirala zaprte institucije in prevzela opravljanje njihovih nalog, med katere recimo sodijo prijavljanje ljudi v register prebivalstva, urejanje dokumentov za prejemanje socialnih nadomestil ter študentskih kreditov. “Najverjetneje se bo del teh uslug nadaljeval, čeprav bodo uradniki hodili po hišah ljudi in to urejali tam,” je o prihodnjem delovanju dejala Sovrlić.

Med prebivalci večinsko srbskega severa Kosova pa ostaja strah za obstoj zdravstvenih in izobraževalnih institucij iz srbskega sistema, katerih delo je že sedaj oteženo. Ljudje se sedaj bojijo, da bi policija vdrla tudi tja ter šole in zdravstvene domove skušala zapreti. “Med vikendom je policija vdrla tudi v stavbo v Leposaviću, kjer med drugim domuje višja šola. Policija je ljudi legitimirala, naredila seznam imen in šola bo lahko v primerjavi z drugimi institucijami nadaljevala delo,” je povedala Sovrlić.

“Ljudje se počutijo izdane”

Zadnje racije in prevzemi prostorov srbskih uradov na severu Kosova so po oceni sogovornice “le nadaljevanje rušenja življenja ljudi na tem prostoru kot hišice iz kart”. Kot je dejala, se je v zadnjih dveh letih na severu marsikaj spremenilo. V tem obdobju je bilo namreč več akcij kosovske policije, na področju s srbskim prebivalstvom se gradijo policijske baze, vzpostavljajo kontrolne točke, kjer policija pregleduje avtomobile, na območju s srbsko večino pa so prisotne tudi specialne enote kosovske policije. “Kot da so štiri občine na severu pod policijsko upravo,” je orisala Sovrlić in dodala, da v Beogradu nimajo mehanizmov, da bi karkoli ukrenili. “Obstajajo seveda mehanizmi, predvideni v sporazumih, a ljudje se počutijo izdane, saj nihče ne uveljavlja njihovih interesov,” je še povedala.

Cestna kontrolna točka kosovske policije na severu države (Foto: PROFIMEDIA)

Srbska skupnost na Kosovu ob tem dobiva občutek, da trenutni položaj odgovarja vsem vpletenim. “Kosovski premier Albin Kurti z akcijami uveljavlja suverenost. Mednarodni skupnosti to odgovarja, ker se – če se izvzamejo lanskoletni nemiri v Zvečanu – to dogaja na miren način, čeprav je velik pritisk na prebivalce. Oblasti v Beogradu pa je lažje, da za akcije okrivijo nekoga drugega in bežijo od lastne odgovornosti. Ljudje so tu le kolateralna škoda zlorab na različnih straneh,” je razložila dopisnica N1 s Kosova.

Desničarji napovedali zapore vseh mejnih prehodov

V odziv na racije kosovske policije je skupina Srbov z območja matične Srbije za danes napovedala zaprtje vseh mejnih prehodov na severni meji. Blokade bodo po njihovih navedbah trajale, dokler se zaseženi prostori ne vrnejo srbski skupnosti in nadzora nad severom države ne prevzame Kfor. Prav tako so dejali, da z njimi ne bo Srbov s Kosova, ki bi lahko imeli težave s kosovsko policijo. Sovrlić je pojasnila, da je v napovedano blokado mejnih prehodov vpleteno manjše število ljudje iz skrajno desnih organizacij, ki so takšne akcije izvajali že v preteklosti.

Sogovornica nima velikih pričakovanj, da se bo zgodilo kaj posebnega, a ob tem je opozorila, da nikoli ne moreš vedeti, ali bodo take akcije na koncu prerasle v širšo blokado. “Ko sem govorila z ljudmi na severu, so mi dejali, da bodo z barikadami praktično blokirali njih. Srbi po zadnjih akcijah Prištine (zapiranje pošt in bank, poskus ukinjanja dinarja, op. a) veliko opravkov postorijo v Raški ali drugih obmejnih krajih, tako da bodo tudi oni blokirani,” je dejala. Pobudniki zapore so sicer obljubili, da ljudi s srbskimi dokumenti ne bodo zadrževali.

Protest Srbov na mejnem prehodu Jarinje decembra 2022 (Foto: PROFIMEDIA)

Na akcijo policije se je v Beogradu v soboto odzval predsednik Aleksandar Vučić, ki je potezo označil za provokacijo in dejal, da je ne razume. Ostrejši je bil njegov naslednik na čelu Srbske napredne stranke in premier Miloš Vučević, ki je racije označil za nadaljevanje terorja nad kosovskimi Srbi. V primerjavi s preteklimi izjavami in dejanji voditeljev v Beogradu, ko je vojska v zrak dvigovala lovska letala in je predsednik Vučić izpostavljal možnost vojaškega spopada, so tokratni odzivi precej bolj umirjeni. Sanja Sovrlić je preobrat pojasnila s tem, da so bile ostre izjave in obiski vojašnice v Raški brezsmiselne populistične poteze, ki so bile namenjene volilni bazi v Srbiji in ne ljudem na Kosovu. “Nikomur ne bi moglo pasti na pamet, da bi Srbija šla v spopad z Natom, ker je Srbija v tem spopadu že bila udeležena,” je sogovornica spomnila na bombardiranje v 90. letih.

Kot je dejala, srbski vladajoči politiki odgovornost prelagajo na vlado v Prištini, na mednarodno skupnost, ki da ničesar ne stori, in ponavljajo, da so nemočni. Sogovornica celo ocenjuje, da zadnja akcija policije Beogradu celo odgovarja. “Mednarodni sporazumi predvidevajo ugašanje nekaterih institucij. Srbiji je lažje, če slednje namesto njih opravi nekdo drug, saj bi bila to sicer nepriljubljena poteza,” je pojasnila svojo oceno.

Leto dni po Banjski ni epiloga, za napad ni odgovarjal nihče

Konec meseca bo minilo leto dni od spopada med zamaskiranimi napadalci in kosovsko policijo v Banjski, kjer so umrli en policist in trije napadalci. V tednih po spopadu je odgovornost zanj prevzel nekdanji podpredsednik največje stranke kosovskih Srbov Milan Radoičić. Kot je dejala dopisnica, tudi slabo leto po spopadu o njem ni znano veliko. Tečeta dva sodna postopka. Enega vodijo v Prištini, kjer premier Kurti ponavlja zahtevo po izročitvi Radoičića. “V Srbiji pa poteka drug sodni postopek, o katerem nimamo pojma, kaj se dogaja. Ko sem zadnjič preverjala, so mi na sodišču odgovorili, da preiskava še poteka, da so Radoičiću odvzeli dokumente in da je nekje v Srbiji. S tem se nič ne dogaja, ne obstaja nikakršen epilog, nihče ni za napad odgovarjal,” je strnila Sovrlić.

Kosovske enote posebne policije v Banjski na dan spopadov — Kosovske enote posebne policije v Banjski na dan spopada (Foto: PROFIMEDIA)

Kot je dodala, je streljanje v Banjski v zelo neugoden položaj postavilo kosovske Srbe. “Oni so državljani Srbije in državljani Kosova, a niso enakopravni ne z ostalimi državljani Srbije ne Kosova,” je njihov položaj orisala sogovornica.

Zadnje mesece je za razburjenje poskrbela najava kosovske vlade, da bo za ves promet odprla most čez reko Ibar, ki v etnično razdeljeni Kosovski Mitrovici ločuje Srbe in Albance. Ideja za odprtje mostu, ki je simbol etnične delitve, se je po posredovanju mednarodne skupnosti ohladila in je po besedah Sovrlić ne bodo uresničili. “Ljudje špekulirajo, da je Kurti vdor policije v srbske urade in institucije odredil zaradi neuspelega odpiranja mostu,” je povedala. Tema odpiranja mostu čez Ibar je po njenem mnenju zdaj na stranskem tiru, kar pa ne pomeni, da ne bo kmalu ponovno aktualna. “Na Kosovu so februarja razpisane parlamentarne volitve. Do takrat lahko pričakujemo nove take poteze, ki bodo padle tudi v obdobje pred ameriškimi volitvami in v čas, ko pozornost sveta ni usmerjena na to območje,” je sklenila dopisnica N1 Beograd s severa Kosova.