Menu Item
Četudi je nadzor na notranjih schengenskih mejah upravičen, vseeno ovira prosto gibanje znotraj EU. Zato se je treba nadzoru izogibati, je glede tega, da vse več držav članic, med njimi Slovenija, v zadnjem času uvaja nadzor na notranjih mejah dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson.
Kot je po zasedanju notranjih ministrov EU v Luxembourgu poudarila komisarka, se schengensko območje sooča s številnimi izzivi. Eden od teh je nadzor na notranjih mejah, o čemer so danes razpravljali tudi ministri.
“Četudi je nadzor upravičen zaradi zagotavljanja notranje varnosti ali pa nezakonitih prehodov meja, ovira prosto gibanje,” je povedala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. “Zato se je treba temu izogibati,” je povedala.
Dodala je, da koordinator za schengen v okviru Evropske komisije vodi dialog z državami, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah, in tudi njihovimi sosedami. Ta dialog je po besedah komisarke že prinesel pozitivne rešitve, saj države tesneje sodelujejo med seboj in namesto nadzora na mejah uporabljajo boljše metode, kot je tesnejše policijsko sodelovanje.
Bruselj bo na podlagi teh pogovorov v prihodnje poročilo o stanju v schengenskem območju tako vključil tudi priporočila državam glede nadzora na mejah.
Zaradi migracijskega pritiska in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je več držav EU v zadnjem času uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Danes se je zaradi povečane teroristične grožnje Slovenija odločila, da v soboto uvede začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Pred tem je iz enakih razlogov uvedbo na meji s Slovenijo napovedala Italija.
Nedavno pa je tudi Avstrija podaljšala nadzor na meji Slovenijo, ki ga izvaja že vse od begunske krize od leta 2015.
