Slovenija uvaja začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ukrep je danes potrdila tudi vlada. Notranji minister Boštjan Poklukar je ob robu zasedanja notranjih ministrov EU poudaril, da bo ukrep sprva veljal deset dni, a verjame, da ga bodo po tem nekoliko podaljšali. "Ukrepe bomo prilagajali ljudem, ki živijo ob meji, in sicer tako, da jim ne bomo zapletali življenja," je rekel minister.
Vlada je na današnji seji prižgala zeleno luč uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Po naših informacijah je to storila soglasno. Sprejem ukrepa je ob robu zasedanja notranjih ministrov Evropske unije (EU) v Luksemburgu pojasnil notranji minister Boštjan Poklukar. Poudaril je, da je stanje na področju varnosti zelo zahtevno, konflikt v Izraelu pa bi lahko prešel v konflikt večjih razsežnosti.
“Pregledali smo varnost držav članic EU in v regiji. Številne države smo zaprle meje zaradi povečane teroristične grožnje,” je rekel. Spomnil je, da je Slovenija ukrep najavila v sredo. O njem je obvestila Hrvaško in Madžarsko, Evropsko komisijo, Evropski parlament, države EU in Generalni sekretariat Sveta EU, kot to zahteva procedura.
Slovenija nadzor mej s Hrvaško in Madžarsko uvaja v soboto ob polnoči. Sprva bo trajal deset dni. “Verjamem, da ga bomo nekoliko podaljšali. Po zakonu lahko ukrep podaljšamo do dveh mesecev. Verjamem pa, da se bo stopnja ogroženosti zaradi terorizma sčasoma znižala. To bomo sproti ocenjevali in prilagajali.” Minister verjame, da bodo po tem, ko se bodo razmere normalizirale, varnost zagotavljali z drugimi, mehkejšimi ukrepi.
Kako bo potekal nadzor na meji? Kaj se spreminja za prebivalce obmejnih območij? “Želim si, da bi ukrepi ljudem omogočali normalno življenje. To sem povedal tudi hrvaškemu notranjemu ministru. Ukrepe bomo prilagajali ljudem, ki živijo ob meji, in sicer tako, da jim ne bomo zapletali življenja,” je rekel minister.
Z notranjima ministroma Hrvaške in Italije Davorjem Božinovićem ter Matteom Piantedosijem se je Poklukar dogovoril, da se čim prej srečajo v Trstu. Tam se bodo dogovorili za skupno ukrepanje proti nezakonitim prehodom meje in terorizmu. Ena izmed idej je tudi, da se v Bosno in Hercegovino napoti Frontex, to idejo je Poklukar ocenil kot dobro. “Verjamem, da bomo učinkoviti v boju proti terorizmu in v upravljanju migracij,” je dejal.
Poudaril je, da sta o ukrepu z Božinovićem že govorila. V pogovoru sta izpostavila, da se je število nezakonitih prehodov med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem času zmanjšalo. K temu je prispevala okrepitev mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji. Na vprašanje, kako se je na vzpostavitev nadzora odzvala Madžarska, Poklukar ni odgovoril.
Nemec odločitev vlade obžaluje, a jo razume
Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je dejal, da odločitev vlade obžaluje, a jo v danih zaostrenih svetovnih razmerah razume. Vlado je pozval, k sorazmernim in časovno omejenim ukrepom.
“Na evropski ravni nemudoma potrebujemo reformo schengena, ki je sicer že vrsto let pod izjemnimi pritiski,” je dodal. “Velika razhajanja o ključnih vidikih reforme ostajajo nerazrešena tako med državami članicami samimi, kot tudi med Svetom in Evropskim parlamentom. Te se kažejo zlasti pri vprašanjih maksimalnega časovnega obdobja trajanja kontrol, pogojev za njihovo podaljševanje ter vprašanja, ali lahko države sprožijo nadzore zaradi povečanega pretoka migracij, kar v trenutni zakonodaji ni jasno definirano.”
Nemec je pozval k smiselni reformi pravil. “Reforma nikakor ne sme na dolgi rok ogroziti schengena in prostega pretoka gibanja kot enega izmed največjih dosežkov EU. Dogovor morajo pogajalci zato nujno doseči še pred volitvami prihodnje leto.”
Vatovec: V Levici ostajamo zadržani
“Do takšnih ukrepov smo bili in ostajamo v Levici zadržani. Po naši oceni gre v tem trenutku predvsem za vprašanje, ali so ti resnično potrebni in ali so realno učinkoviti,” je poudaril vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. V Levici upajo, da ukrepi, ki jih je danes sprejela vlada, ne bodo vplivali na dnevne migracije, druženja in na ostale opravke, ki jih imajo ljudje na obeh straneh meje. Tovrstni ukrepi namreč po njihovem prepričanju posežejo predvsem v vsakdanje življenje ljudi v obmejnih krajih.
“Ker je sprejem ukrepov vzpodbudila bližnjevzhodna kriza, se moramo začeti resno pogovarjati, kako bomo naslovili vzrok za prihajajoče begunske in migrantske valove. Predlog Levice je jasen: začeti se moremo pogovarjati o tem, kako doseči politični mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Že dolga desetletja pa je jasno, da je to mogoče doseči izključno na način, da bosta v tem procesu dve enakopravni partnerici, država Izrael in država Palestina,” je še poudaril Vatovec.
Uvedba nadzora za NSi prava poteza, za SDS “zvonjenje po toči”
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je tako v sredo cenil, da so ob dogajanju v Izraelu in Palestini “očitno tudi največji skeptiki spoznali, da je vrag vzel šalo”. Korak v pravo smer bi sicer bil uvedba nadzora na notranjih mejah, preden se je za to korak odločila Italija, meni. Še pred tem pa bi vlada po njegovih besedah morala razmisliti o resni ponudbi pomoči Hrvaški pri nadzoru zunanje schengenske meje z Bosno in Hercegovino.
Kot je še ocenil, je z odločitvijo Italije postalo jasno, da ima sosednja država dovolj “ignoriranja problema in zato po vzoru Avstrije uvajajo notranjo kontrolo na meji”. “Vsem okrog nas je jasno, da Slovenija tega problema ne samo, da ga ne obvlada, ne želi ga obvladati,” je prepričan prvak opozicije.
Situacija na slovenskih mejah pa bo po njegovem mnenju v prihodnjih mesecih enaka kot pred vstopom Slovenije v schengensko območje. Kot je še poudaril, to ni Evropa prostega pretoka ljudi, kapitala in idej, kot si jo želi tudi Slovenija, temveč “pot v obratno smer, v tem konkretnem primeru žal predvsem po naši krivdi”.
V NSi medtem menijo, da je odločitev o uvedbi nadzora na mejah prava pot, a vprašanje, če je zadostna. Tudi v manjši opozicijski stranki so v sredo izpostavili, da so na omenjeno nevarnost opozarjali že pred meseci. “Povedali smo, da je odstranjevanje ovir napačen signal migrantom,” je poudaril poslanec NSi Janez Žakelj. Po njegovih besedah sicer posamično odzivanje držav znotraj schengenskega območja ni dobro, a dejstvo je, da je varnostna situacija takšna. kot je, zunanje schengenske meja pa bi morala bolje varovati Hrvaška, je sklenil.
Tako v SDS kot NSi ob tem izpostavljajo še nevarnost, da bi bili med pribežniki z vojnih območij tudi pripadniki terorističnih skupin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje