Christian Schmidt v Varnostnem svetu ZN: BiH se sooča s tiho razgradnjo države

Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino v odhajanju Christian Schmidt je nagovoril Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku, kjer je predstavil 69. poročilo generalnemu sekretarju ZN o izvajanju miru v Bosni in Hercegovini.

Seja je potekala v enem najbolj napetih političnih obdobij po podpisu Daytonskega sporazuma, zaznamovanem z napovedjo Schmidtovega odhoda, blokadami državnih institucij in nadaljnjimi spori glede prihodnosti mednarodnega nadzora v BiH, poroča N1 Bosna in Hercegovina.

Na živahno razpravo v Varnostnem svetu ZN so bili povabljeni tudi predstavniki BiH, Srbije, Hrvaške in EU. Ruska predstavnica Ana Jevstigenjeva je že uvodoma protestirala proti nastopu Schmidta, ker ta po mnenju Moskve nima nobenih pooblastil, saj ga Varnostni svet ni potrdil na položaj.

"Varnostne razmere ostajajo stabilne, vendar krhke"

V poročilu, ki zajema obdobje med 16. oktobrom 2025 in 15. aprilom 2026, Schmidt ocenjuje, da so varnostne razmere v BiH "stabilne, vendar krhke".

Poudaril je, da stabilizacijska vloga sil EUFOR ostaja ključna, zlasti v sodelovanju z uradom visokega predstavnika, domači politični dejavniki pa morajo po njegovih besedah pokazati odgovornost. Obenem je opozoril, da nesoglasja glede Daytonskega sporazuma vse bolj vplivajo na državne institucije in "počasi vodijo v njihovo razgradnjo".

Schmidt je posebej izpostavil vodstvo entitete Republika Srbska, ki po njegovih besedah še naprej postavlja pod vprašaj ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine ter uporablja vse ostrejšo politično retoriko, usmerjeno proti Bošnjakom na etnični in verski podlagi.

"Politična blokada najbolj vidna v domu narodov"

V poročilu je navedeno, da je politična blokada najbolj vidna v domu narodov parlamentarne skupščine BiH, kjer se pravila o sklepčnosti uporabljajo kot mehanizem za blokiranje odločanja. Zaradi tega, kot pravi, številni zakoni, sprejeti v predstavniškem domu, še vedno čakajo na potrditev, med njimi tudi zakonodaja, potrebna za začetek pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Schmidt opozarja, da politično motivirane blokade hromijo tudi druge državne institucije in jim preprečujejo izvajanje ustavnih ter zakonskih nalog.

Po njegovih navedbah proračun državnih institucij že več kot desetletje stagnira kljub inflaciji in naraščajočim obveznostim, medtem ko proračuni entitet rastejo. Posledice so po njegovem posebej vidne na področju obrambe in varnosti, poroča N1 BiH.

Težave na volitvah v Republiki Srbski

Kot še piše N1 BiH, se je Schmidt dotaknil tudi predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske, ki so potekale po pravnomočni obsodbi Milorada Dodika. Po njegovih besedah je centralna volilna komisija na delu volišč razveljavila rezultate zaradi "razširjenih volilnih prevar" in nepravilnosti.

Poročilo opozarja na resne pomanjkljivosti volilnega sistema, med drugim na lažno predstavljanje volivcev in glasovanje brez ustrezne identifikacije. Schmidt zato znova podpira uvedbo tehnologij za elektronsko identifikacijo volivcev in elektronsko štetje glasov pred splošnimi volitvami leta 2026.

Pritisk na medije in "tiho rušenje demokracije"

Schmidt je posebej opozoril tudi na finančno krizo državne radiotelevizije BHRT. Po njegovem mnenju bi morebitno prenehanje delovanja javnega servisa pomenilo nov korak v procesu "plazeče se razgradnje državnih institucij".

Dodal je, da sistem javnega obveščanja, vzpostavljen po vojni z namenom preprečevanja političnih zlorab medijev, kaže resne slabosti.

V poročilu je navedeno tudi, da na splošno medijsko okolje v BiH, predvsem v Republiki Srbski, ostaja omejeno.

Schmidt opozarja na politični vpliv nad javnimi servisi in delom zasebnih medijev ter na pritiske na novinarje prek sodnih postopkov, sovražne retorike politikov in omejevanja dostopa do uradnih dogodkov. Kot dodatno težavo omenja zmanjševanje financiranja neodvisnih medijev s strani mednarodnih donatorjev.

V enem najostrejših delov poročila Schmidt ocenjuje, da BiH doživlja "tiho rušenje demokratičnih standardov". Del političnih elit po njegovem daje prednost ohranjanju političnega nadzora nad institucijami namesto kompromisu, vladavini prava in evropskim integracijam.

Korupcijo je opisal kot "resen in trajen problem", globoko zakoreninjen v javnih institucijah in vsakdanjem življenju.

Kljub političnim krizam pa je poudaril, da državljani, civilna družba, lokalne skupnosti in zasebni sektor kažejo "izjemno družbeno odpornost", ki bi lahko državi pomagala izstopiti iz dolgotrajne stagnacije, je njegov govor še povzela N1 BiH.