Šesti dan po potresu je upanja za ujete pod ruševinami vse manj, reševalci pa hitijo, da bi izpod ruševin na plano potegnili morebitne preživele. Eden od "čudežev" se je zgodil v turškem mestu Antakya, kjer so po več dneh uspešno rešili sestri, potek in napete trenutke reševanja pa je opisala novinarka BBC.
Številne reševalne ekipe po jugu Turčije v Siriji po ruševinah iščejo preživele. Medtem se številka smrtnih žrtev približuje 30.000, ob hudem mrazu pa so se zaradi obupanosti ljudi začele poslabševati tudi varnostne razmere.
O zgodbi s srečnim koncem poročajo iz mesta Antakye, ki je sicer skoraj zravnano z zemljo. Po več dneh jim je uspelo rešiti sestri, ki sta vse od potresa pod ruševini ležali ob svoji mrtvi materi, poroča BBC.
Preberite še: Po potresu izdali več kot 100 nalogov za aretacijo, stanje vse bolj obupno
“Merve! Irem!” je zakričal reševalec Mustafa Ozturk in vsem okoli sebe zaukazal tišino. Sledili so napeti trenutki in čakanje, ali bodo naprave zaznale morebiten odziv izpod porušenega betona. In nato odziv ter navdušenje reševalca: “Slišiš me, kaj? Odlično. Ostanita mirni,” je dejal Ozturk.
“Ne, nista bili ujeti 14 dni. Dajte nam pet minut in rešili vaju bomo,” jima je sporočil, čeprav je vedel, da bo reševanje veliko bolj dolgotrajno. “Če izgubita upanje, morda ne bosta preživeli,” je razložil novinarki BBC. Nato se je zaslišal smeh deklet.
Med reševanjem zaradi popotresnega sunka prekinili reševanje
Do sester jih je ločilo dva metra ruševin, reševanje pa je bilo zelo nevarno, saj lahko vsaka najmanjša napačna poteza vodi v katastrofo. Pri reševanju je najprej pomagal buldožer, ki je premaknil debelo betonsko ploščo, nato pa so začeli kopati z rokami. Ob tem jim je delo še dodatno oteževal hud mraz.
Preberite še: Fotografije s potresa v Turčiji in Siriji: kaj je res in kaj ne?
Med reševanjem je tla strel eden od popotresnih sunkov in reševalci so morali za dobre pol ure zapustiti ruševine. Dekleti, ki nista imeli neposredne zveze z reševalci, je zajel obup, da so jih pustili umreti, je poročal BBC.
“Ne bojta se. Ne bomo vas pustili tukaj. Rešili vaju bomo, nato pa nas bosta peljali na dobro kosilo,” je po dolgi 30 minutah zavpil reševalec Ozturk.
Reševanje je trajalo več ur, reševalci pa so brez počitka in spanja delali že več dni. Ob porušeni stavbi so si zakurili ogenj, da so se vsaj malo ogreli, nato pa jim je uspel preboj in dekleti sta zagledali svetilko.
“Merve, Irem, vidita luč? Odlično,” je ob trenutku navdušenja vseh prisotnih dejal glavni reševalec Hasan Binay. Po ozkem rovu jim je uspelo spraviti kamero do sester, vse zbrane pa je preplavilo olajšanje, saj sta bili videti dobro, ob tem pa sta imeli nekaj prostora, kar jim je dajalo upanje, da jih bodo lahko izvlekli.
Več dni ležali ob mrtvi materi
Za nov preplah je poskrbela Irem, ko je reševalcem dejala, da jo je začelo zebsti. Zdravniki so se ustrašili, da bi lahko imela gangreno na nogah ali pa da gre za prve znake podhladitve. Dekleti sta ob tem tudi težje dihali, saj je začelo truplo njune matere v bližini močno zaudarjati.
Preberite še: Satelitski posnetki ujeli spremembe: tla so se premaknila tudi za 10 metrov
“Kako grozno je, da lahko pridejo trenutki v življenju, ko si ob sebi ne želiš mame, sva razmišljala,” je svoja opazovanja opisala novinarka BBC.
Po več kot osmih urah reševanja je bila akcija blizu konca. Binay je prijatelje sester prosil za njuni sliki, da je lažje ocenil, koliko prostora potrebujejo za tunel pri reševanju, nato pa je zmagoslavno zavpil: “Popolno, lahko ju potegnemo iz ruševin”. V popolni pripravljenosti je bila še reševalna ekipa s termo odejami in nosili, nato pa se je akcija odvila.
Vsi prisotni so bili navdušeni, sestri pa sta se smejali in jokali hkrati. Naprej so na plano potegnili Irem, ki je rotila reševalce, naj ne pustijo njene sestre Merve pod ruševinami. “Tudi njo bomo, takoj za tabo,” ji je obljubil glavni reševalec.
Na koncu še klici za morebitnimi preživelimi
Reševanje druge sestre je nato trajalo še pol ure, po uspešni večurni reševalni akciji, ko sta bili na na varnem obe, pa se je razlezlo glasno ploskanje in navijanje.
“Sem res živa?” je naprej vprašala Merve med kričanjem od bolečin. Prijatelji so v solzah kričali njuni imeni, medtem ko so ju naložili v reševalna vozila in odpeljali v terensko bolnišnico.
Nato je sledil še en klic reševalcev morebitnim preživelim v porušeni stavbi. Grozljiv trenutek, ali se bo zaslišal še kakšen zvok. Binay je večkrat ponovil vprašanje, prestavljal napravo, da bi zagotovo ujel morebiten odziv. Ker odgovora ni bilo, se je z rdečim sprejem podpisal na beton in dodal kode, ki drugim reševalcem povedo, da je bila porušena stavba preiskana.
“Reševanje človeka je lep občutek, a želimo si, da ne bi bilo smrti,” je dejal po koncu reševanja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!