Mineva deset let, odkar je Hrvaška 1. julija 2013 postala članica EU. S 1. januarjem letos je postala še članica območja evra in schengenskega območja. V Zagrebu bo ob obletnici okrogla miza, bivši slovenski predsednik Borut Pahor pa se je ob tej priložnosti v Metliki srečal z bivšo hrvaško premierko Jadranko Kosor.
Boruta Pahorja in Jadranko Kosor vežejo pomembni dogodki, saj sta kot premierja leta 2009 podpisala arbitražni sporazum o meji med državama, s katerim sta Slovenija in Hrvaška prvič določili mejo na morju, leta 2010 pa sta zagnala proces Brdo Brioni, katerega namen je pospešitev vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave.
Pahor in Kosor sta se srečala točno ob 12. uri na sredini mejnega mostu, sledila pa je prireditev, kjer je imel bivši predsednik slavnostni nagovor, v katerem je spomnil, da je o vstopu Hrvaške v EU pravzaprav odločil slovenski narod, ki je na referendumu s potrebno večino po 18 letih sporov med državama odločil v prid hrvaškega vstopa v unijo.
Hrvaška je lahko postala 28. članica EU, ker so Slovenci, “v situaciji, ki zaradi finančne in gospodarske krize ni bila lahka, zmogli toliko modrosti, da so videli v prihodnost”, je dejal Pahor. Slovensko ljudstvo je takrat izbralo “pot prijateljstva, dobrega sosedstva, pot iskrenih in dobrih odnosov med narodoma in državama”.
“Tega ne gre pozabiti. Mi, Slovenci, kot razlog za naš ponos. Pa tudi naši hrvaški prijatelji ne. Da bodo znali ceniti to odločitev, ki je bila sprejeta,” je povedal.
Kosorjeva pa je orisala potek dogodkov pred nekaj več kot desetimi leti. Strinjala se je s Pahorjem, da so bili časi težki in da sta meddržavne spore uspela rešiti tudi po zaslugi njunega “medsebojnega in iskrenega prijateljstva”.
Ženski odbor hrvaških socialdemokratov (SDP) pa bo ob obletnici priredil okroglo mizo o dosežkih s področja enakopravnosti spolov v desetletju članstva v uniji.
Hrvaška je članica EU postala deset let po tem, ko je vložila prošnjo za članstvo. Pred obletnico je hrvaški premier Andrej Plenković ocenil, da so izgubili okoli štiri leta zaradi slovenske blokade, ki se je končala z arbitražnim sporazumom po obljubi Zagreba, da ga bo spoštoval, in pogojevanja s sodelovanjem s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Ob obletnici je uradni Zagreb izpostavil, da je Hrvaška po vstopu dosegla oba strateška cilja – vstop v schengen brez nadzora na notranjih mejah in območje evra. Plenković je ob tem izrazil prepričanje, da ima s 25 milijardami evropskih sredstev do konca desetletja vse predpostavke, da do leta 2030 doseže povprečen razvoj v EU.
“Za Hrvaško deset sijajnih let v EU”
Deset let članstva v EU je bilo deset sijajnih let za razvoj Hrvaške, pa je danes dejal hrvaški premier Plenković. “Mislim, da smo lahko ponosni na svoje dosežke. Čas je, da potegnemo črto in si rečemo, da smo naredili veliko,” je poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina Plenković dejal za hrvaški radio, ob tem pa opozoril, da je pred Hrvaško vseeno še veliko dela.
Spomnil je, da je država za desetletje lovljenja koraka z državami srednje in vzhodne Evrope dobila 25 milijard evrov, ter izpostavil, da se je znatno izboljšalo koriščenje evropskih sredstev. Hrvaška je bila po njegovih besedah med prvimi s pripravo nacionalnega programa za koriščenje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Tudi predsednica Nataša Pirc Musar je danes čestitala Hrvaški ob deseti obletnici njenega vstopa v EU. “Čestitke sosednji Hrvaški ob deseti obletnici vstopa v EU. Skupaj nadaljujemo pot za močno Evropo ter evropsko prihodnost Zahodnega Balkana,” je zapisala na Twitterju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje