Dodatne kvote za dostop revnih Indijcev do vladnih služb in mest na univerzah

Svet 07. Nov 202213:19
Indijski premier Narendra Modi
Foto: Adnan Abidi/REUTERS

Indijsko vrhovno sodišče je potrdilo veljavnost zakona, ki omogoča, da je deset odstotkov mest na univerzah in vladnih službah rezerviranih za revnejše prebivalce. Kritiki zakonu iz leta 2019 očitajo, da spodkopava trenutno ureditev na področju kvot, ki so namenjene pripadnikom nižjih kast. Te v dodatne kvote niso posebej vključene.

Indijsko vrhovno sodišče je potrdilo zakon, ki za deset odstotkov povečuje dosedanje kvote za dostop revnih Indijcev do mest na univerzah in vladnih službah. Indija je kvote za vladne službe in izobraževalne ustanove uvedla leta 1950. V prizadevanjih za popravo zgodovinskih krivic in zagotovitev enakih možnosti za tiste, ki so bili tradicionalno na dnu družbene lestvice, te predvidevajo 49,5 odstotka mest za pripadnike najnižjih ravni kastne hierarhije.

Kvote naj bi sprva veljale le deset let, a so vlade zakon čez leta podaljševale. Leta 1989 so kvote razširili na še večji delež prebivalstva. Nazadnje pa je vlada premierja Narendre Modija januarja 2019 v zakon vključila rezervacijo še dodatnih deset odstotkov mest za najrevnejše prebivalce države.

Kot pojasnjuje BBC, nova zakonodaja pri tem ne ločuje med kastami, temveč bodo v kvote zajeti tudi revni iz denimo višjih kast.

Kritiki, ki so se obrnili na vrhovno sodišče, spremembe označujejo za diskriminatorne, češ da izključujejo najnižje kaste, in za “žalitev ustavnega cilja družbe enakih možnosti in brez kast”. Bil naj bi tudi v nasprotju z odločitvijo vrhovnega sodišča iz leta 1992, ki je kvote omejila na 50 odstotkov. Z novim zakonom se zvišujejo na 59,5 odstotka.

Vlada trdi, da je njena dolžnost ščititi interese ekonomsko šibkejših delov družbe in dvigniti ljudi iz revščine.

Trojica od petih vrhovnih sodnikov se je z njo strinjala, saj naj zakon ne bi kršil osnovne strukture ustave, dejansko pa da gre za pozitivno diskriminacijo. Eden od dveh sodnikov, ki se nista strinjala, je po drugi strani izpostavil, da zakon spodkopava “strukturo družbene pravičnosti”, ker izključuje skupine, ki so bile zgodovinsko potisnjene na rob družbe.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar