Prebivalci Hrvaške se slab mesec po uvedbi evra soočajo s številnimi podražitvami. Cene storitev so se v povprečju dvignile do 30 odstotkov, cene izdelkov v pekarnah za 15 odstotkov, cene gostinskih storitev do deset odstotkov, cene v maloprodajnih trgovinah pri posameznih izdelkih pa vse tja do 17 odstotkov. A najbolj se je podražilo piščančje meso. Zakaj?
Naslovnice številnih hrvaških medijev v zadnjih dnevih polnijo članki o podražitvah, predvsem na policah s piščančjim mesom, ki se je od lani podražilo za kar 50 odstotkov. Za kilogram prsnega fileja je bilo pred nekaj tedni treba odšteti tudi do 12 evrov.
Za primerjavo: kilogram piščančjega prsnega fileja trenutno stane več kot kot kilogram telečje krače ali pa kilogram svinjskega hrbta. Za okoli 40 odstotkov so se podražila tudi jajca.
Kot enega glavnih razlogov za podražitev cen piščančjega mesa in perutnine nasploh rejci navajajo dražje cene energentov, vode in krme. Lastnik perutninske farme Siniša Klancir je za N1 Zagreb dejal, da se je plin podražil za skoraj 100 odstotkov, kar je za skoraj 20 odstotkov podražilo celotno proizvodnjo.
Kot poroča Jutarnji list, so se predstavniki odbora za perutninarstvo, ki deluje znotraj kmetijske zbornice, v začetku leta sestali z ministrico za kmetijstvo Marijo Vučković in skušali najti rešitev za njihove težave.
Preberite še: Pred ponovno spremembo cen bencina in dizla pri nas. Se splača pohiteti ali počakati?
“Subvencije za perutninarstvo niso bile tako visoke kot za nekatere druge panoge. Sektor perutninarstva je zelo odvisen od cen energentov, številni rejci, ki se ukvarjajo zgolj z vzrejo perutnine, pa niso dovolj samozadostni pri proizvodnji krme, zato so odvisni od gibanja cene žita in krme na trgu. Preprosto, cena končnega se je zaradi tega morala zvišati,” je dejal Dražen Čurila iz Hrvaške kmetijske zbornice.
Cena perutninske krme se je zvišala za kar 40 odstotkov, velik delež doma proizvedene krme se proda v tujino, od tam pa se po precej višji ceni uvaža nazaj na Hrvaško.
Zagotavljanje ustrezne temperature za vzrejo perutnine je eden od ključnih dejavnikov uspešnosti. Zaradi splošnega draženja energentov, ki je posledica vojne v Ukrajini, so morali številni rejci dvigniti odkupne cene perutnine, da so lahko poravnali račune za ogrevanje.
“Nekaterim našim članom je lani račun za plin z 20.000 kun narasel na 200.000 kun,” je za Jutarnji list dejal Čurila in ob tem opozoril na pomanjkanje naložb in investicij v razvoj vzreje perutnine.
Piščančje meso je cenejše na tržnici kot v trgovini
Jutarnji list poroča, da je na eni od zagrebških tržnic za kilogram piščančjega prsnega fileja treba odšteti okoli devet evrov, v trgovskih centrih pa cena za isto količino znaša nekaj več kot 16 evrov. Piščančje meso se je v prvem tednu leta 2023 v primerjavi s prvim tednom 2022 podražilo za kar 22,29 odstotka.
Svetovalka v sektorju prehrane in kmetijstva Zvjezdana Blažić pojasnjuje, da ima Hrvaška v tretjem tednu januarja v primerjavi z enakim obdobjem lani rast cen med 10 in 50 odstotki (pri določenih izdelkih). “Ko pogledamo trend zadnjih tednov, so cene vendarle začele nekoliko padati. Medtem ko pri drugih mesnih skupinah ni pričakovati nadaljnje rasti porabe, bo pri piščančjem mesu stopnja rasti predvidoma enaka tudi v naslednjem desetletju,” je dejala Blažić.
Ob tem je poudarila, da se motnje na trgu perutninskega mesa niso začele pred kratkim, saj segajo v prvo četrtino leta 2020, ko je izbruhnila svetovna pandemija covida-19. Takrat je proizvodnja perutnine močno padla, leta 2021 pa se je na hrvaškem pojavila še kužna ptičja gripa, ki je zaradi prepovedi izvoza perutnine povzročila motnje na trgu.
Februarja nov val podražitev na Hrvaškem
Na Hrvaškem je 70 odstotkov trgovcev in ponudnikov storitev, ki so po ugotovitvah tržnega inšpektorata po uvedbi evra neupravičeno zvišali cene, te vrnilo na raven pred 31. decembrom. Kot so sporočili s tamkajšnjega inšpektorata, to jasno kaže, da so ukrepi vlade za zaščito potrošnikov obrodili sadove.
A kot navaja Večernji list, bodo februarja sledile nove podražitve, najbolj naj bi se podražili moka, kruh in pekovski izdelki.
Kruh in moka sta se na Hrvaškem decembra na letni ravni podražila za 22,4 odstotka, v primerjavi z letom 2015 pa kar za 47,1 odstotka. Meso in mesni izdelki so na letni ravni dražji za 13,9 odstotka, ribe in ribji izdelki pa za 14,2 odstotka. Zelenjava se je podražila za 12,4 odstotka, sladkor, med, marmelade in slaščice za 17,1 odstotka.
Mleko, sir in jajca so na letni ravni dražji za 22,2 odstotka, olja in maščobe pa za 22,5 odstotka. V primerjavi z letom 2015 so se mleko in mlečni izdelki ter olja in maščobe podražili za več kot 40 odstotkov.
Ob skoraj 20-odstotni rasti inflacije na letni ravni hrvaški trgovci beležijo upad porabe življenjskih potrebščin, podobno pa po podatkih FoodDrinkEurope opažajo tudi v ostalih državah članicah EU, kjer se je poraba hrane in pijače na letni ravni zmanjšala za en odstotek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje