Več kot polovica plina je že ušla iz plinovodov Severni tok 1 in 2, ki sta ju v ponedeljek prizadeli še nepojasnjeni detonaciji, je danes sporočila danska agencija za energijo. Po izračunih agencije se bosta ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje, pri čemer pa bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov.
Iz poškodovanih plinovodov Severni tok 1 in 2 je ušla že več kot polovica plina, je sporočila danska agencija za energijo. Po njihovih izračunih se bosta ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje, pri čemer pa bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov. Plinovoda v Baltskem morju puščata na treh mestih, končni okoljski vpliv incidenta pa bo po ocenah agencije enak tretjini letnega podnebnega odtisa Danske, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Iz agencije so sicer poudarili, da uhajanje plina ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje prebivalcev, večino uhajajočega plina pa tvori metan.
Po podatkih švedske obalne straže iz poškodovanih cevi plin tudi danes uhaja z nespremenjeno močjo. “Žal plina ni mogoče zajeziti ali preprečiti uhajanja. Vendar smo prepričani, da so varnostni ukrepi zadostni za to, da nihče ne bo poškodovan,” je danes povedal tiskovni predstavnik obalne straže. Uhajanje plina se dogaja v gospodarskih conah Danske in Švedske. Obe državi pa sta kmalu po odkritju vzpostavili varnostna območja za ladijski promet.
Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji. Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je bilo videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do 1000 metrov.
Preiskava uhajanja plina na plinovodih Severni tok pa bi se zaradi pritiska v ceveh in količine uhajajočega plina lahko začela šele po tednu ali dveh, je na novinarski konferenci ob robu srečanja z generalnim sekretarjem Nata v Bruslju povedal danski obrambni minister Morten Bodskov. Kot je še dodal, je v incidentu šlo za obsežno eksplozijo, zato bo trajalo še nekaj časa, preden bodo preiskovalci lahko analizirali poškodovane cevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Švedska varnostna služba (SAPO) pa je sporočila, da bo preiskala nepojasnjene eksplozije in uhajanje plina na plinovodih Severni tok v Baltskem morju. Varnostna služba je prevzela preiskavo od švedske policije, ker, kot je navedla, obstaja možnost, da gre za “resno kaznivo dejanje, ki bi bilo lahko vsaj delno usmerjeno proti švedskim interesom”, so sporočili iz agencije. Po njenem ni mogoče izključiti, da “za tem stoji tuja sila”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Preiskavo je napovedala tudi ruska obveščevalna služba FSB. V izjavi za javnost so incident opredelili kot “namerna dejanja”, ki so napravila “znatno gospodarsko škodo Ruski federaciji”.
Vse bolj prepričani, da je šlo za sabotažo
Ob tem se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je za uhajanje plina na plinovodih Severni tok 1 in 2 kriva sabotaža. Energetski strokovnjak Lion Hirth je podal komentar, da lahko domnevamo, da je sabotažo izvedla država in ne kakšna teroristična ali kriminalna organizacija. Neimenovani vir iz francoske vojske je za AFP povedal, da je malo verjetno, da je bil plinovod tarča napada s torpedom, po njegovem mnenju je bolj verjetno, da so znatno količino eksploziva tam namestili s pomočjo potapljačev ali podvodnih plovil na daljinsko upravljanje.
Da je šlo za namerno dejanje, je prepričanih tudi vse več politikov. Že v torek je predsednica danske vlade Mette Frederiksen opozorila, da je uhajanje plina posledica namernih dejanj. Podobno je danes zatrdil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. “Ključno je preiskati te incidente in storiti vse, da razjasnimo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do njih,” pa je že v torek dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kremelj je obtožbe na račun ruske vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih, po katerih v Evropo priteka ruski plin, danes zavrnil kot “neumne in absurdne”. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je treba počakati na preiskavo incidenta. “Ta plin veliko stane, zdaj pa uhaja v zrak,” je še pripomnil v izjavi.
O Severnem toku bo razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov
Rusija je sporočila še, da bo zaradi dogajanja na plinovodih zahtevala sklic Varnostnega sveta ZN. “Rusija namerava sklicati uradno zasedanje Varnostnega sveta ZN v povezavi s provokacijami glede plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2,” je na družbenih omrežjih sporočila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Da je Rusija prek Francije, ki predseduje Varnostnemu svetu, podala zahtevo za sklic seje, je na novinarski konferenci potrdila švedska zunanja ministrica Ann Linde. Po njenih besedah sta bili Danska in Švedska pozvani, naj Varnostnemu svetu posredujeta informacije o ponedeljkovih detonacijah v njunih gospodarskih conah. Iz francoskega predsedstva so potrdili, da bo srečanje potekalo v petek popoldne.
Norveške oblasti so medtem napovedale okrepitev varnosti svojih naftnih objektov. “Vlada se je odločila, da bo uvedla ukrepe za povečanje varnosti infrastrukture, kopenskih terminalov in ploščadi na norveškem epikontinentalnem pasu,” je v izjavi pozno v torek dejal norveški minister za energetiko Terje Aasland. Norveška je po vojni v Ukrajini postala glavna evropska dobaviteljica plina. Skandinavska država ima obsežno omrežje plinovodov, ki jo povezujejo s celino in za katere mnogi strokovnjaki menijo, da obstaja nevarnost sabotaže.
Se video og fotos af gaslækagerne på Nord Stream 1 og 2-gasledningerne i Østersøen på https://t.co/pj96CN7CDB: https://t.co/7bgt8TljaH #dkforsvar pic.twitter.com/I1zEPaBLYO
— Forsvaret (@forsvaretdk) September 27, 2022
Plinovoda Severni tok 1 in 2 sta bila v zadnjih mesecih v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija zaradi domnevnega maščevanja za zahodne sankcije po invaziji na Ukrajino prekinila dobavo plina v Evropo. Čeprav plinovoda, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, trenutno ne obratujeta, je v obeh še vedno plin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
