Po glasnih opozorilih Poljske, Slovaške, Madžarske, Bolgarije in Romunije, ki se zaradi velikega uvoza ukrajinskega žita soočajo s težavami, so rešitve na skupnem zasedanju iskali kmetijski ministri držav članic EU. Na zasedanju so predlagali, da bi lahko v teh pet članic žito in nekatere druge poljščine iz Ukrajine uvozili samo, če bi bile od tam namenjene v druge države. V izjavah po zasedanju je bilo moč slišati predvsem pozive k ukrepom na evropski ravni in izogibanju samostojnih akcij.
Kmetijski ministri članic EU so se v Luxembourgu zavzeli za enoten odziv na težave, s katerimi se nekatere članice soočajo zaradi uvoza velikih količin ukrajinskega žita, je po zasedanju povedal švedski minister Peter Kullgren. Pristojni evropski komisar Janusz Wojciechowski pa je dejal, da so prizadete članice in komisija blizu rešitvi.
“Svet EU je izrazil podporo ne samo Ukrajini ampak tudi sosednjim članicam EU. Poleg tega ima Svet še eno pomembno sporočilo. Na težave se moramo odzvati kot unija. EU je še naprej enotna v solidarnosti z Ukrajino in je zavezana iskanju rešitev, ki ne bodo škodovale solidarnosti z našo sosedo,” je o razpravi o težavah, s katerimi se zaradi ukrajinskega žita sooča pet članic EU, povedal minister trenutno predsedujoče članice Svetu EU Kullgren.
Komisar za kmetijstvo Wojciechowski je ob tem dejal, da so komisija, Poljska, Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Romunija “zelo blizu dobri rešitvi”. “Enostranski ukrepi niso rešitev, potrebujemo ukrepe na evropski ravni. Po današnji razpravi vse kaže, da bo to rešitev Svet EU potrdil,” je povedal.
Bruselj predlaga, da bi lahko v teh pet članic pšenico, koruzo, oljno ogrščico ter sončnična semena in olje uvozili zgolj, če bi bilo blago namenjeno v druge članice ali tretje države. Obenem predlaga 100 milijonov evrov pomoči za kmete v petih državah, ki so se zaradi odprave carin za uvoz žita iz Ukrajine spričo ruske agresije znašle v težavah.
Evropski pristop je v razpravi podprla tudi slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je pojasnila, da so se težave zaradi povečanega uvoza moke in piščančjega mesa pojavile tudi v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
“Podpiramo iskanje celovitih in sistemskih rešitev na ravni EU, do enostranskih ukrepov smo zadržani. Evropska komisija pa mora sprejeti odločitev o odkupu te povečane zaloge pšenice ter drugih tržnih viškov, ki so bili namenjeni tretjim državam,” je še povedala.
Mešani odzivi na predlog označevanja medu
Kmetijski ministri so na pobudo Slovenije znova obravnavali tudi spremembe pravil glede označevanja porekla medu, potem ko je Evropska komisija pretekli petek predstavila predlog prenovljenih pravil. Predlog Bruslja predvideva, da bi bile pri mešanicah medu na etiketi zapisane države izvora, vrstni red pa bi določil proizvajalec.
Ministrica Šinko je v razpravi dejala, da je prva ocena predloga mešana. “Pozdravljamo, da je komisija predlagala navedbo tretjih držav porekla, hkrati pa obžalujemo, da ni predlagala navedbe deležev medu po posameznih državah, za kar si bomo prizadevali še naprej,” je povedala. Pri tem so jo podprli številni drugi ministri, ki so nastopili v razpravi. Na komisiji so že v petek pojasnili, da se za deleže niso odločili, ker bi to predstavljalo preveliko breme za tiste, ki polnijo med.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
