Vzhodnoevropske države zadnje leto veljajo za ene najmočnejših podpornic Ukrajine v njenem boju za obrambo ozemeljske celovitosti in ohranitev suverenosti. A pri prizadevanjih, da bi v Evropsko unijo prodala svoje kmetijske viške, je Ukrajina prav v teh državah naletela na močno blokado. Zakaj in kam vse potuje ukrajinsko žito? Je to že doseglo Slovenijo in kaj pravijo naši kmetje?
Ukrajina tudi po letu dni vojne ostaja med največjimi svetovnimi izvoznicami koruze, pšenice, sončnic in drugih žit ter perutnine. Po starih logističnih poteh prek Črnega morja lahko izvozi le del teh količin (lani se je z Rusijo dogovorila za posebne koridorje), zato poskuša prodajne poti speljati tudi prek EU. Maja lani pa je Evropska komisija vzpostavila tako imenovane solidarnostne pasove, s katerimi je omogočila izvoz ukrajinskih dobrin v EU – po kopnem in rekah.
Ker je Komisija hkrati odpravila omejitve za uvoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine, je EU postala privlačen trg. Spodnja grafika kaže, kako se je povečal uvoz žit iz Ukrajine v njene sosednje države znotraj EU. Romunija, Poljska, Madžarska in Slovaška, ki v letu 2020 in 2021 skorajda niso uvažale ukrajinskega žita, so ga lani skupaj uvozile za dve milijardi evrov.
Povečanje ponudbe ukrajinskih pridelkov na evropskem trgu pa je sprožilo protest kmetov v teh evropskih državah. Poljska, Madžarska in Slovaška so že posegle po enem najbolj radikalnih instrumentov, prepovedi uvoza.
Zakaj strahovi?
"V Evropi obstaja bojazen, da bi lahko uvoz iz Ukrajine porušil tržna razmerja," pravi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. "Od tam smo pred vojno že uvažali oljarice, žitarice pa so do začetka vojne pridelovali za druge trge. Po vojni pa so te količine zaradi težav pri logistiki prek Črnega morja začele prihajati v Evropo, saj je ta odpravila kvote in druge uvozne omejitve. Ukrajina ima take kapacitete in tako velike kmetije, da lahko dejansko poruši trg."
Tudi predsednik komisije za odkup in prodajo žit pri Zadružni zvezi Slovenije in podpredsednik sindikata kmetov Franc Küčan pravi, da slovenski kmetje uvoz ukrajinskega žita dojemajo kot damping, torej prodajo pod ceno. Pri tem pa, kot pojasnjuje, standardi pridelave in hrambe tega žita ter posledično njegova kakovost niso nujno primerljivi z žitom evropskega izvora.
"Seveda se pšenice poskušajo rešiti na vse pretege, vendar je težava, da ne vemo, s čim je bila škropljena, kako je bila negovana, v kakšnem stanju je, kako je bila skladiščena in podobno. V Ukrajini zdaj nihče ne izvaja nobenega nadzora. Evropa ima stroge omejitve glede uporabe škropiv. Ravnokar se kmetje na protestih borimo proti temu, da bi Evropa še dodatno zmanjšala aktivno snov, ki je v škropivu. V Sloveniji je že zdaj vse zdravo pridelano, medtem ko so v Ukrajini te zadeve nedorečene," opiše trenutne razmere.
Küčan poudarja, da ne odrekajo podpore Ukrajini, temveč ponovi Žvegličeve besede, da lahko uvoz ogrozi stabilnost evropskega trga. Kot pravi, Ukrajincem ostaja lanski in tudi predlanski pridelek, ki ga zdaj poskušajo spraviti v Evropo, to pa lahko ogrozi pridelavo v evropskih državah. "Prihaja pšenica, ki stane 170 evrov za tono. Čeprav imamo v Sloveniji manjši padec cen, bo naša pšenica še vedno stala več kot 250 evrov za tono. S takšnim dumpingom se ruši domača pridelava, tako da imamo objektivne razloge za opozarjanje."
Madžari prepovedali uvoz, tranzit dovoljen
Podobni so tudi argumenti Slovaške, Poljske in Madžarske, ki so že uvedle prepoved uvoza ukrajinskega žita. Slovaška (uradno) prodajo ukrajinske pšenice kot živila in krme za živali prepoveduje zaradi domnevne vsebnosti pesticidov, Madžarska in Poljska pa nasprotno nikakor ne skrivata, da so njuni ukrepi očitno povezani z zaščito nacionalnih interesov.
Madžarska, ki že od začetka ruske invazije pred dobrim letom zagovarja stališče, da Madžari ne smejo plačevati cene vojne v Ukrajini, po navedbah ministra za kmetijstvo Istvána Nagya prepoved uvoza uvaja, saj so zaradi nezadostnih ukrepov Evropske unije madžarski kmetje postali "ranljivi".
Prepoved Budimpešte, ki bo predvidoma v veljavi najmanj do 30. junija, med drugim vključuje žita, sončnična semena in olje, moko, med in mesne produkte, je prek Twitterja sporočil tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. Tranzit omenjenih produktov bo dovoljen, a nadzorovan.
Na eni strani jezni kmetje, na drugi neomajna EU
Zaščita poljskih kmetov je prav tako v središču argumentov, s katerimi Bruslju svojo odločitev utemeljuje vlada v Varšavi. Protesti poljskih kmetov, razburjenih zaradi razmer na trgu, so – prav na dan v začetku aprila, ko je Poljsko pred dnevi obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski – že odnesli ministra za kmetijstvo Henryka Kowalczyka. Ta je ob odstopu sporočil, da funkcije ne more več opravljati, saj Evropska komisija ne sprejema ponovne uvedbe carin in dajatev na uvoz ukrajinskega žita.
Čeprav je Poljska ena od najodločnejših zagovornic ukrajinskega odpora proti ruski invaziji, ukrepanje poljske vlade ni povsem nepričakovano. Na Poljskem bodo namreč še letos parlamentarne volitve, za vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS) pa je ključno, da ugodi zahtevam svoje podeželske volilne baze, je brati v bruseljskem Politicu. Prvotno je Poljska prepovedala tranzit ukrajinskih kmetijskih produktov, a sta se Varšava in Kijev v torek dogovorila, da bodo produkti vendarle lahko prečkali Poljsko.
Tudi Bolgarija in Romunija, ki po zgledu Poljske, Madžarske in Slovaške razmišljata o prepovedi uvoza ukrajinskega žita, svoje razmišljanje utemeljujeta z zaščito nacionalnih interesov. "Ohraniti je treba bolgarske interese," je bil po navedbah Euractiva jasen bolgarski minister za kmetijstvo Yavor Gechev.
Ukrajinsko žito je že v Sloveniji
Tudi slovenski kmetje zadnje dni opozarjajo na bojazen pred večjim prilivom viškov ukrajinskih pridelkov, predvsem žit. Kot kažejo podatki statističnega urada, smo leta 2021 iz Ukrajine skupno že uvozili 281 ton žit, lani 2.844 ton, letos pa samo v januarju 2.187 ton.
To sicer ni nujno ves uvoz teh žit, saj gre le za neposreden uvoz. Ukrajinsko žito lahko v Slovenijo prihaja tudi prek kakšne druge države ali pa v obliki izdelkov iz teh žit.
Žveglič pravi, da se pri nas ponekod občuti učinek v obliki zniževanja odkupne cene živali. "Največje tveganje je v perutninarskem sektorju, po naših informacijah pa bo to problem postal predvsem poleti."
Na ministrstvu za kmetijstvo, pod okriljem katerega deluje tudi uprava za varno hrano, pravijo, da spremljajo dogajanje na kmetijskih trgih, da pa nimajo podatkov o kopičenju žita na našem trgu. Prav tako ne opažajo, da bi na oskrbo slovenskega trga vplivale prepovedi uvoza drugje. "Slovenija pridela dobro polovico žit za lastne potrebe, manjkajoče količine pa uvozi predvsem iz Madžarske in Hrvaške. V tem trenutku ne zaznavamo vpliva prepovedi uvoza na Slovenijo," pravijo.
Slovenija sicer po navedbah ministrstva, ki ga vodi Irena Šinko, ni naklonjena enostranskim potezam posameznih članic EU. "Razumemo pa, da se v zadnjem času nekatera države članice spopadajo s hudimi problemi na notranjih trgih zaradi večjih količin kmetijskih pridelkov iz Ukrajine."
Küčan pa na vprašanje, ali lahko v prihodnje pričakujemo prepoved uvoza ukrajinskega žita tudi v Sloveniji, odgovarja, da tega ne moremo storiti, ker nismo neposredni uvoznik: "Blokirati ne moremo, ker nismo direkten uvoznik, saj ne mejimo na Ukrajino. Blokade so uvedle tiste države, ki so prve na meji. Teoretično bi oni lahko ukrajinsko žito uvažali in pod svojo blagovno znamko prodajali naprej po Evropi, vendar pa je to kršitev evropskega dogovora. Ukrajina lahko pšenico masovno trži samo prek Črnega morja, kar pa je za zdaj omejeno. Ladja namreč pelje od 60 do 100 tisoč ton, vagon pa manj kot 10 tisoč ton."
Ruski ultimat
O problemu uvoza iz Ukrajine in vpliva na evropski kmetijski sektor bodo prihodnji torek razpravljali tudi kmetijski ministri EU, ki se bodo sestali na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Slovenija po navedbah ministrstva pričakuje usklajeno iskanje rešitev in ukrepanje držav članic.
Medtem pa se že čez slab mesec, natančneje 18. maja, izteče tudi dogovor o izvozu ukrajinskega žita prek treh ukrajinskih pristanišč v Črnem morju, ki je bil julija lani sklenjen pod okriljem Združenih narodov in Turčije. Pogovori o njegovem podaljšanju pa medtem še niso obrodili sadov, poroča tiskovna agencija Reuters. Kot smo že pisali, Rusija obnovitev dogovora pogojuje z zahtevo po umiku ovir – denimo pri transportu in plačilih – za izvoz ruskih gnojil in žita.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje