Evropska unija namerava do 24. februarja, ko bo minilo eno leto od ruske invazije na Ukrajino, uvesti deseti sveženj sankcij proti Rusiji, je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je napovedal, da bodo države Evropske unije urile dodatnih 15.000 ukrajinskih vojakov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in 15 evropskih komisarjev je prispelo na obisk v Kijev. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je med obiskom napovedal urjenje dodatnih 15.000 ukrajinskih vojakov v okviru misije EU.
“Lepo je biti nazaj v Kijevu, četrtič od ruske invazije. Tokrat s svojo komisarsko ekipo. Tu smo, da bi pokazali, da EU stoji ob strani Ukrajini tako trdno, kot še nikoli. Poleg tega bomo še poglobili svojo podporo in sodelovanje,” je na Twitterju ob prihodu v Kijev zapisala von der Leyen.
Good to be back in Kyiv, my 4th time since Russia‘s invasion.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 2, 2023
This time, with my team of Commissioners.
We are here together to show that the EU stands by Ukraine as firmly as ever.
And to deepen further our support and cooperation. pic.twitter.com/zf8fvoNKnG
Kot so poudarili na Komisiji, je obisk kolegija komisarjev “močan znak podpore Komisije Ukrajini spričo ruske neizzvane in neupravičene agresije”.
Srečanje Komisije in ukrajinske vlade je bilo priložnost za pogovore o številnih področjih sodelovanja med EU in Ukrajino, povojni obnovi te države in njeni evropski poti, potem ko je junija lani prejela status kandidatke za članstvo v EU.
Preberite še: Ukrajinski obrambni minister: Rusija 24. februarja načrtuje veliko ofenzivo
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell je na srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom napovedal, da bo EU v okviru svoje misije izurila dodatnih 15.000 ukrajinskih vojakov. Skupaj bo tako v državah članicah izurila 30.000 pripadnikov ukrajinske vojske, je zapisal na Twitterju.
Urjenje prvih 15.000 naj bi se po navedbah virov pri EU zaključilo do sredine leta, nato pa naj bi začeli usposabljati nove. Borrell je v pogovoru s Šmihalom napovedal še, da bo EU namenila 25 milijonov evrov za razminiranje ogroženih območij.
Russia brought war back to Europe, but Ukraine keeps fighting back. Glad to announce to PM @Denys_Shmyhal that EU Military Assistance Mission #EUMAM will train additional 15.000 Ukrainian soldiers, taking the total number of EUMAM trained personnel to 30.000.
— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) February 2, 2023
(1/2) pic.twitter.com/cLTspN6MBz
Med 15 komisarji, ki se udeležujejo obiska v Kijevu, je tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Na Twitterju je sporočil, da “Rusija še naprej namerno napada ukrajinske civiliste in kritično infrastrukturo, s čimer očitno krši mednarodno humanitarno pravo”. “Vsi moramo ščititi civiliste. Še naprej bomo delali vse, kar lahko,” je poudaril.
Back in Kyiv to reaffirm our unwavering support to Ukraine and its people.
— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) February 2, 2023
Meanwhile, 🇷🇺 continues to deliberately attack 🇺🇦 civilians and critical infrastructure in blatant violation of #IHL.
Everyone is obliged to protect civilians‼️
We will continue to do our utmost. pic.twitter.com/mPmwAnMktZ
Predsednica komisije von der Leyen in Borrell se bosta v petek v Kijevu udeležila še vrha EU-Ukrajina, na katerem bosta poleg njiju sodelovala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Zelenski je v torek dejal, da Kijev na vrhu pričakuje odločitve, ki ustrezajo napredku države na poti v EU.
EU namerava do obletnice invazije uvesti nov sveženj sankcij proti Rusiji
Evropska unija namerava do 24. februarja, ko bo minilo eno leto od ruske invazije na Ukrajino, uvesti deseti sveženj sankcij proti Rusiji, je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Poudarila je, da Rusija že plačuje visoko ceno, saj zahodne sankcije spodkopavajo njeno gospodarstvo. Pojasnila je, da cenovna kapica, ki sta jo EU in skupina G7 uvedli na rusko surovo nafto, Moskvo stane 160 milijonov evrov na dan.
Rusija mora po besedah von der Leyen odgovarjati tudi za grozodejstva, ki jih izvaja v Ukrajini. Predsednica Komisije je napovedala vzpostavitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije, ki bo imel sedež v Haagu in bo usklajeval zbiranje dokazov.
Von der Leyen je po dvostranskem srečanju z Zelenskim prav tako pozdravila “izjemen napredek” Ukrajine pri sprejemanju reform v okviru pristopnega procesa k Uniji. O napredku na poti Ukrajine v EU so člani Evropske komisije in ukrajinske vlade govorili tudi na skupnem plenarnem zasedanju, ki je sledilo. Ukrajinski premier Denis Šmihal je po skupni seji dejal, da želi biti Ukrajina do konca leta pripravljena za začetek pristopnih pogajanj, prihodnje leto pa za članstvo v Uniji.
Von der Leyen je glede tega poudarila, da je hitrost napredovanja odvisna od vsake kandidatke posebej, pri čemer je izpostavila dobro organiziranost ukrajinske javne uprave, ki je tudi zelo digitalizirana. Po njenih besedah so reforme, ki jih sprejmejo oblasti, tudi dejansko implementirane.
“Skupaj bomo obnovili to lepo državo,” je še povedala predsednica Komisije. Obnova se po njenih besedah začenja s hitrim okrevanjem, čemur namerava EU nameniti milijardo evrov. Komisija je ob tem napovedala nov paket pomoči v višini 450 milijonov evrov na humanitarnem področju in v okviru bilateralnega sodelovanja.
EU in partnerske države v energetski skupnosti pa bodo namenile več kot 150 milijonov evrov za nabavo ključne energetske opreme za Ukrajino, je še dejala von der Leyen. Obenem je napovedala dobavo dodatnih 2.400 električnih generatorjev, tako da bo skupno število preseglo 5.000.
Bruselj je Ukrajino povabil tudi k sodelovanju v skupni evropski platformi za nakup plina. Ukrajina se bo obenem pridružila več ključnim evropskim programom, med temi bodo programi za enotni trg, pravosodje ter za povezovanje Evrope na področjih energetske, transportne in digitalne infrastrukture. Finančnih prispevkov za sodelovanje ji ne bo treba plačevati.
Komisija in ukrajinska vlada sta se poleg tega dogovorili za enoletno podaljšanje ničelnih carin za ukrajinsko blago. Mobilni operaterji pa so podpisali dogovor o polletnem podaljšanju prostovoljnega sporazuma o brezplačnem mobilnem gostovanju, kar lajša stike ukrajinskih beguncev v EU s svojimi domačimi, ki o ostali v Ukrajini.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje