V Evropskem parlamentu je potekala izmenjava mnenj o aktu o svobodi medijev. Udeležence iz različnih družbenih sfer je nagovorila tudi komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova.
Države nosijo odgovornost spoštovanja in varovanja temeljnih vrednot EU, kamor sodijo tudi svobodni mediji, je v Evropskem parlamentu na izmenjavi mnenj glede akta o svobodi medijev dejala evroposlanka Irena Joveva.
“Znotraj enotnega trga potrebujemo skupen niz pravil in regulativno sodelovanje, saj to, kar se zgodi v eni državi članici, (lahko) vpliva na druge in tudi na unijo kot celoto,” je opozorila Joveva (Renew/Svoboda), ki je vodila prvi panel. Po njenih besedah moramo medijem dati “posebno mesto na našem trgu ter zagotoviti jasno transparentnost in javni nadzor zadev” na tem področju, so sporočili iz pisarne evroposlanke po razpravi v organizaciji politične skupine Renew.
V organizaciji evropske poslanke iz vrst SDS Romane Tomc je pred dobrim tednom dni v Evropskem parlamentu potekala konferenca z naslovom Medijska svoboda v EU, s poudarkom na razmerah v slovenskih medijih. Na konferenci so številni očitki leteli na premierja Roberta Goloba in njegovo Gibanje Svoboda, iz vladajoče stranke pa odgovarjajo, da je Tomc v Bruslju organizirala širjenje neresnic in klevet. V oddaji N1 STUDIO sta se soočili Romana Tomc in Irena Joveva.
Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je v nagovoru izpostavila, da omenjeni akt govori o načelih in standardih, ki bodo medijem in novinarjem v EU omogočali svobodno opravljanje svojega dela.
“Prvič v zakonodaji EU določamo, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko in odločitve medijev. Želimo, da države Unije postavijo objektivnejša merila za imenovanje nadzornih in upravnih odborov,” je dejala in poudarila, da akt navaja tudi, da mora biti financiranje javnih medijev zadostno in predvidljivo, preglednost lastništva nad njimi pa večja.
“Predlagamo tudi jasne določbe z močnejšimi zaščitnimi ukrepi proti nadzoru nad novinarji,” je še dejala komisarka.
Profesor Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede je na razpravi posvaril, da je interpretacija deljene vsebine v javnosti v veliki meri odvisna od medija, ki jih podaja, ter samoregulacije, ki je velikokrat nezadovoljiva ali celo odsotna. Ob tem je izpostavil univerzalno naravo težav medijske svobode, ki jih mora EU nasloviti enotno, podobno, kot je to storila z aktom o digitalnih storitvah.
Na panelu, ki ga je vodila Joveva, sta spregovorila še poljska profesorica Beata Klimkiewicz in Gabor Polyak z Univerze v Pecsu. Prva se je v svojem nastopu osredotočila na moč medijev pri interpretiranju družbenopolitične realnosti, drugi pa je dejal, da v EU brez medijske svobode ni svobodnega medijskega trga, ni svobodnih in poštenih volitev ter ni jamstva za zaščito pred zlorabo evropskih sredstev, še piše v izjavi za javnost.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!