Evropski obveščevalci opozarjajo, da bi Rusija lahko kmalu "preizkusila" Nato

Opozorila in ocene obveščevalcev prihajajo po tem, ko so alarme pred vse pogostejšimi ruskimi sabotažami prižgali nekateri evropski politiki. Prejšnji teden je francoski predsednik Emmanuel Macron na sestanek poklical voditelje vseh političnih strank in kandidate na predsedniških volitvah in jim predstavil varnostne grožnje. Posebej je izpostavil vse pogostejše ruske hibridne grožnje.

Poljski premier Donald Tusk pa je s poslanci delil oceno obveščevalcev, da bi lahko Rusija v prihodnjih mesecih izvedla napad z droni ali raketami na ozemlje Nata in na tak način preizkusila odziv zavezništva.

Vodja češke varnostne službe BIS Michal Koudelka je za Guardian dejal, da bi lahko bil poleg povečane dronske aktivnosti v načrtu Rusije tudi omejen vdor na ozemlje Nata. Ob tem je dodal, da bi lahko Rusija izvedla tudi razne lažne provokacije ali pa sprožila obsežno kampanjo vplivanja. Tak scenarij bi se lahko po besedah Koudelke uresničil v mesecih in ne letih. Šef čeških obveščevalcev pa je ob tem dodal, da veliko ljudi dela vse, kar je v njihovi moči, da se to ne bi zgodilo.

Medtem so bili v baltskih državah glede možnosti ruskega napada na ozemlje Nata nekoliko bolj zadržani, češ da so ruske sile že sedaj dovolj zaposlene z Ukrajino. "Ne vidimo znakov, da bi se bližal napad," je za Guardian dejal generalni direktor latvijske državne varnostne službe Normunds Mežviets. Kot je dejal, obstajajo znaki, da se Moskva pripravlja na odločnejše ukrepe v Evropi. Ob tem pa po njegovih besedah ostaja odprto vprašanje, ali ima Moskva konkretne načrte, ali pa gre le za del njihovih splošnih poskusov širjenja strahu in negotovosti na Zahodu.

Primerov sabotaž in provokacij, za katerimi naj bi stala Rusija, je v Evropi vse več. Spomnimo na lanski množični vdor neoboroženih ruskih dronov v poljski zračni prostor, na sabotaže poljskih železnic in incident z dronom na letališču v Leipzigu. Šef čeških obveščevalcev Koudelka je za Guardian pojasnil, da skuša Rusija izkoriščati šibke točke zahodnih družb, da bi zmanjšal njihovo podporo Ukrajini. "Prepričani so, da bodo evropske države opustile podporo Ukrajini, če bodo dovolj eskalirali," je dejal.

Vodja švedske vojaške obveščevalno-varnostne službe Thomas Nilsson je za Guardian posebej izpostavil incident z dronom v Leipzigu, za katerega so nemške službe okrivile Rusijo, in ga označil kot prelomnico. Prav tako je ocenil, da v Moskvi o pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini ne razmišljajo resno. "Moja ocena je, da še vedno mislijo, da lahko dosežejo njihove strateške cilje." Vse ostalo je po njegovih besedah le predstava.

Ruska kampanja sabotaž v Evropi se bo okrepila

Spomnimo, da so ZDA v zadnjih tednih znova poskušale obuditi pogajalski proces in v Moskvo ter Kijev poslale svoja odposlanca, poleg tega pa je Moskvo obiskal tudi direktor Cie John Ratcliffe. Vidnega premika k miru obiski niso prinesli.

Vsi trije Guardianovi sogovorniki so se strinjali, da se bo ruska kampanja sabotaž v Evropi okrepila. Vodja latvijskih obveščevalcev Mežviets je opozoril, da se Rusija odmika od naključnega izvajanja sabotaž in požigov, ki so bili namenjeni širjenju panike, k napadom na konkretne cilje, ki so povezani z zahodno podporo Ukrajini. Izpostavil je napade na železniško infrastrukturo, cilje obrambne industrije in na infrastrukturo za podporo Ukrajini.

Šef švedske službe Nilsson je podčrtal, da zmanjševanja podpore za Ukrajino ni edini cilj ruskih sabotaž. Rusija želi z njimi tudi povzročiti razkol v Natu in prestrašiti evropsko prebivalstvo. "Mislim, da bi Moskva z veseljem videla, da bi v Natu potekale neskončne razprave o posvetovanjih v skladu s 4. členom (Severnoatlantske pogodbe), vendar brez sprejetja konkretnih ukrepov," je dejal za britanski medij.

Njegov češki kolega Koudelka pa je poudaril, da je učinek sabotažnih kampanj tudi preobremenitev obveščevalnih služb, ki morajo sedaj vsak požar in okvaro obravnavati kot potencialni teroristični napad in sabotažo.