Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta podprla članstvo Finske v zvezi Nato. Pričakujeta tudi, da bodo nadaljnji koraki sprejemanja odločitve o članstvu na Finskem izvedeni v prihodnjih dneh. Vstop Finske v Natu so medtem v Kremlju ocenili za grožnjo.
Finski predsednik Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin sta danes podprla članstvo Finske v zvezi Nato. V skupni izjavi sta se zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. “Finska mora brez obotavljanja zaprositi za članstvo v Natu,” sta sporočila.
Finska premierka in predsednik sta dejala, da bodo koraki, potrebni za sprejetje odločitve, predvidoma narejeni v kratkem, v prihodnjih nekaj dneh. Odločitev o priključitvi morajo potrditi še vodje parlamentarnih skupin, je pred časom navedla tiskovna agencija Reuters. STA piše, da bo uradno odločitev predvidoma v nedeljo sporočil poseben odbor.
Zelena luč voditeljev države za priključitev zvezi Nato je pomembna sprememba politike na Finskem, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino. Finska, ki si z Rusijo deli 1.300 kilometrov kopenske meje, je doslej vztrajala, da ne bo del Nata. V zadnjem času, predvsem pa od začetka invazije 24. februarja, je podpora priključitvi Natu precej narasla. Analize javnega mnenja, ki jih je objavila državna radiotelevizija YLE, kažejo, da članstvu v Natu podpira 76 odstotkov Fincev, le 12 pa jih nasprotuje članstvu v zavezništvu. Pred tem je članstvo v Natu podpira le okoli četrtina Fincev.
Če oziroma ko bosta Finska in Švedska tudi uradno zaprosili za članstvo v Natu, Reutersovi viri pravijo, da naj bi bilo njuno članstvo odobreno kar se da hitro. Proces sicer predvideva, da članstvo potrdijo parlamenti vseh 30 držav Nata. Med procesom njunega pridruževanja Finska in Švedska ne bosta deležni zaščite, ki jo predvideva 5. člen Severnoatlantske pogodbe (napad na eno državo pomeni napad na vse), a sta državi od zahodnih zaveznikov, od Združenega kraljestva celo v pisni obliki, dobili zagotovila o podpori pri zagotavljanju varnosti – tudi v primeru napada.
Kremelj o grožnji, Zahod o okrepljeni varnosti
Odločitev finskih voditeljev je med prvimi pozdravil litovski minister za zunanje zadeve Gabrielius Landsbergis. “Nato bo močnejši. Baltik bo varnejši,” je dejal. Finski priključitvi Natu je naklonjen tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. “To je suverena odločitev Finske, ki jo Nato v celoti spoštuje. Če bi se Finska odločila za prošnjo, bi jo v Natu toplo sprejeli,” je dejal in poudaril, da gre pri tem izključno za odločitev Finske in ne za to, da bi Nato izkoristil situacijo. “Strinjam se s predsednikom države in predsednico vlade, da bi članstvo okrepilo varnost Nata in Finske. Finsko članstvo bi pokazalo, da so vrata Nata odprta in da Finska sama odloča o svoji prihodnosti,” je še povedal.
Odločitev Finske je pozdravil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in jo označil za pomembno spodbudo evropski varnosti. Poljski premier Mateusz Morawiecki je na Twitterju prav tako izrazil podporo finskemu političnemu vodstvu in njegovo odločitev označil za dobro novico za varnost Poljske in Evrope. Podobno se je odzvala tudi danska predsednica vlade Mette Frederiksen, ki je na Twitterju zapisala, da se Danska zavzema za hiter vstop Finske v Nato. To po besedah estonske premierke Kaje Kallas podpira tudi Estonija. “Naši severni sosedje pišejo zgodovino in lahko računajo na našo podporo,” je sporočila prek Twitterja.
Povsem nasprotno mnenje pa imajo v Kremlju. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu komentiral, da finska pot k priključitvi Natu nedvomno pomeni “grožnjo”. “Širitev Nata in približevanje zavezništva našim mejam ne bo naredilo sveta in naše celine bolj stabilne in varne,” je dodal. Pri tem je poudaril, da bo vse odvisno od tega, kako bo potekal proces vstopa v Nato in kako daleč se bo njegova vojaška infrastruktura približala ruskim mejam.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje