Potem ko sta minuli konec tedna novi švedski premier Ulf Kristersson in finska premierka Sanna Marin izrazila pripravljenost za namestitev jedrskega orožja na ozemlje njunih držav po vstopu v zvezo Nato, je finski predsednik Sauli Niinistö sporočil, da po sprejemu v Natu Finska ne namerava namestiti jedrskega orožja na svojem ozemlju.
Finska po sprejemu v zvezo Nato ne namerava namestiti jedrskega orožja na svojem ozemlju, nobena država pa Finski tega orožja niti ne ponuja, je danes dejal finski predsednik Sauli Niinistö, poroča finska javna radiotelevizija Yle.
Kljub temu je predsednik v uvodnem nagovoru ob odprtju tečaja nacionalne obrambe izpostavil, da je jedrsko orožje bistveni del politike odvračanja Nata, vendar le kot sredstvo preprečevanja in ni samo sebi namen.
V jedrski vojni ne more nihče zmagati, zato do nje ne bi smelo nikoli priti, je še poudaril.
Novi švedski premier Ulf Kristersson in finska premierka Sanna Marin sta minuli teden izrazila odprtost do namestitve jedrskega orožja na ozemlje njunih držav po vstopu v zvezo Nato. Kot je po pogovoru v Helsinkih zatrdil švedski premier, je za nordijski državi zelo naravno, da v teh zadevah delujeta enotno. “Ne smemo postavljati nobenih predpogojev … Odločili smo se, da ne želimo zapreti nobenih vrat,” je na skupni novinarski konferenci na vprašanje, ali bi državi sprejeli jedrsko orožje na svojih tleh, odgovorila finska premierka, švedski kolega pa ji je pritrdil. Oba premierja pa sta poudarila, da bi se o pridržkih lahko pogajali kasneje.
Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili k članstvu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.
Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament, toda Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami.
Glede tega, kdaj naj bi Finska postala članica zavezništva, Niinistö danes stališča ni zavzel, dejal je le, da verjame, da bo do tega prišlo v razumnem roku. Meni tudi, da so kritike Ankare bolj usmerjene proti Švedski kot Finski, ki, kot je zatrdil, zaradi njih ne spreminja svojega ravnanja. Finska namreč ne pomaga kurdskim organizacijam, ki jim nasprotuje Ankara, ampak pomaga Kurdom preko mednarodne pomoči in bo to počela še naprej, je pojasnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje