Menu Item
Hrvaški se obeta, da bo januarja prihodnje leto vstopila v schengensko območje, s čimer bo odpravljen nadzor na meji s Slovenijo, je v minulih dneh potrdilo več virov pri EU. Svet EU, ki bo širitev schengna obravnaval na jutrišnjem zasedanju notranjih ministrov v Luksemburgu, sicer čaka na mnenje Evropskega parlamenta, ki bo po pričakovanjih pozitivno. Kot vse kaže, Slovenija ne bo vztrajala pri stališču, da je treba pred vključevanjem novih držav schengensko območje najprej reformirati.
Jutri bodo ministri za notranje zadeve članic EU, med njimi ministrica Tatjana Bobnar, razpravljali o širitvi schengenskega območja s Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Evropska komisija naj bi medtem predstavila potek sprejemanja treh držav.
Dokončno odločitev o tem, ali bo Hrvaška januarja vstopila v schengen, naj bi sprejel Svet EU decembra. Po navedbah več virov težav s soglasjem ni pričakovati.
Države članice trenutno še čakajo na stališče Evropskega parlamenta, za katero so ga zaprosile konec junija. Stališče, ki ni zavezujoče, je ta teden obravnaval parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalec, portugalski poslanec Paulo Rangel (EPP), je ob predstavitvi poročila poudaril, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen.
V političnih skupinah Levice, Zelenih in tudi liberalcev (Renew) so bili sicer do Hrvaške kritični zaradi kršitev človekovih pravic na meji in pri vračanju prebežnikov. Rangel je glede tega dejal, da ne gre za sistematične kršitve, ampak za posamične primere. Ne spreglejte: N1 STUDIO: Dvoma ni več, na Hrvaškem brutalno nasilje nad prebežniki. Kaj sledi?.
Pričakovati je, da bosta tako odbor, kasneje pa tudi Evropski parlament hrvaški vstop v schengen s 1. januarjem 2023 podprla na novembrskem plenarnem zasedanju.
Kakšno je stališče Slovenije?
Slovenija podpira vstop Hrvaške v območje brez nadzora na notranjih mejah, pri čemer pa je nova slovenska vlada od junija, ko je nastopila mandat, poudarjala, da bi bilo treba prej sprejeti reformo schengna. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je tako še pred prevzemom funkcije menila, da “schengen potrebuje reformo, saj da ne deluje in je ogrožen“.
A reforma se pred širitvijo schengenskega območja, kot vse kaže, ne bo zgodila.
Slovenska politika je sicer vseskozi bolj ali manj na glas razmišljala tudi o pogojevanju slovenskega soglasja hrvaški vključitvi v schengen s tem, da bi morala Hrvaška najprej uresničiti arbitražno razsodbo o meji. Toda tako sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba kot prejšnja pod vodstvom Janeza Janše sta se jasno odrekli tovrstnemu pogojevanju – koristi, ki jih bo predvidoma imela Slovenija od hrvaškega vstopa v schengen, pretehtajo.
Takoj po volitvah in nekaj tednov pred nastopom Golobove vlade je hrvaški predsednik Zoran Milanović – v svojem slogu – zažugal Sloveniji, ki bi morebiti preprečevala vstop Hrvaške v območje schengna. Kot je dejal, Hrvaška zaradi tovrstne blokade “ne bi propadla”, je pa zagrozil, da bi v tem primeru Hrvaška v Slovenijo lahko poslala t. i. nezakonite migrante.
Če se bo razvoj dogodkov potekal po pričakovanjih, bo Hrvaška v schengensko, pa tudi v evrsko območje vstopila deset let po pridružitvi EU. Ocenjevanje izpolnjevanja pogojev za pridružitev schengnu je na Hrvaškem potekalo med letoma 2016 in 2020. Evropska komisija je oktobra 2019 ocenila, da ta država izpolnjuje pogoje, kar je decembra lani potrdil tudi Svetu EU.
Slovenija se po neuradnih informacijah zavzema, da bi v schengensko območje hkrati s Hrvaško vstopili tudi Bolgarija in Romunija, ki na vstop čakata dlje kot slovenska južna soseda.
Viri pri EU na petkovem zasedanju pričakujejo poročilo strokovnjakov, ki so v obeh državah preverjali, ali izpolnjujeta pogoje. Podpredsednik komisije Margaritis Schinas je pretekli teden v parlamentu zatrdil, da ne gre za to, da bi strokovnjaki Romunijo in Bolgarijo znova ocenjevali, ampak da bi članicam omogočili, da dobijo najnovejše informacije in zagotovila, da se schengenski pravni red še naprej v celoti izvaja.
Ministri za notranje zadeve bodo na petkovem zasedanju razpravljali tudi o splošnem stanju schengenskega območja, s posebnim poudarkom na upravljanju zunanjih meja, ter odločali o ukrepih na tem področju. Razprava bo potekala v luči naraščajočega števila prihodov prebežnikov po t. i. zahodnobalkanski poti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje